Po naših razkritjih o dogajanju v UKC Maribor po potrditvi prve okužbe z novim južnoafriškim sevom virusa so se v vodstvu druge največje slovenske bolnišnice odločili ukrepati. Zdravnik dr. Matjaž Voršič, ki se je okužil med dopustom v Namibiji, tako ni več namestnik predstojnika oddelka za nevrokirurgijo. Medtem ko je direktor UKC Maribor Vojko Flis odredil nadzor, je dogajanje odprlo še eno pandorino skrinjico slovenskega zdravstva. Gre za zabrisano mejo med javnim in zasebnim, ki jo posamezni zdravniki, zaposleni v javnem zdravstvu, izkoriščajo za dodatne zaslužke. To počnejo tudi v času epidemije, ko se čakalne vrste daljšajo.
Že v ponedeljek je Voršič priznal, da je med dopustom v Namibiji opravil več zahtevnih operacij hrbtenice. Da tega ne bi smel, nam je včeraj potrdil direktor UKC Maribor. "Za naše zdravnike med epidemijo velja prepoved dela v drugih ustanovah. Vsa soglasja, ki so jih imeli, so bila 18. oktobra preklicana," je dejal Flis. Voršič z delovnim dopustom v Namibiji ni prekršil le internih predpisov UKC Maribor, ampak tudi vladno odredbo o začasnih ukrepih na področju organizacije in opravljanja zdravstvene dejavnosti. Z njo je vlada januarja zdravstvenim delavcem prepovedala koriščenje letnega dopusta in udeležbo na usposabljanjih ali izobraževanjih v državah, ki so uvrščene na rdeči seznam. Ena od teh je tudi Namibija, ki meji na Južno Afriko.
Preberite še:
Dokument: okuženi kirurg šel delat s simptomi
Bo razrešen tudi Voršičev šef?
Kdo je torej Voršiču dovolil še delo v Namibiji? "Za njegov odhod v tujino nisem vedel, ker je v UKC Maribor približno 3.500 zaposlenih. Prav tako nisem vedel, da je tam operiral," je odgovoril Flis.
Njegov dopust je podpisal predstojnik nevrokirurškega oddelka Janez Ravnik, ki nam je pojasnil, da Voršič za delo v Namibiji ni imel soglasja. Toda ob tem je dodal, da "ne ve, ali soglasje sploh potrebuje". Ali v vodstvu UKC Maribor razmišljajo tudi o drugih ukrepih, recimo razrešitvi Voršičevega šefa ali prekinitvi delovnega razmerja z Voršičem? "Tega ne morem komentirati. Počakal bom, da dobim poročilo. Pričakujem ga v naslednjih dneh," je dejal Flis.
Flis dodatnih izjav včeraj ni želel dajati. Toda dogajanje v ozadju je očitno burno – tudi zaradi velikega nezadovoljstva pacientov, ki so bili po njegovi vrnitvi iz Namibije v stiku z Voršičem (več o tem v okvirju). Iz UKC Maribor so tako včeraj zanikali, da "bi medijem pošiljali dokument, iz katerega izhaja, da je zaposleni prišel na svoje delovne mesto z vidnimi znaki okužbe". Gre za dopis, ki ga je v sredo, 24. februarja, zaposlenim poslala vodja enote za obvladovanje bolnišničnih okužb v UKC Maribor Lea Knez. Na necenzurirano.si smo ga razkrili včeraj. Iz dopisa je razvidno, da je Voršič že od sedem do deset dni pred uradno potrditvijo okužbe kazal vidne simptome.
Flis včeraj ni želel komentirati, ali je Voršič prek odvetnika bolnišnici zagrozil s tožbo zaradi odtekanja informacij v javnost. Voršič na naša vprašanja že od petka ne odgovarja.
Preberite še:
To je zdravnik iz Namibije, zaradi katerega odpovedujejo operacije
"Kirurgom se ne izplača delati samo za redno plačo"
Voršičev delovni dopust na jugozahodu Afrike tako razgalja enega največjih sistemskih problemov slovenskega zdravstva. Na eni strani gre za priznanega kirurga, zaposlenega v javni bolnišnici, pri katerem so čakalne dobe za operacije na hrbtenici ene od najdaljših v državi. Po naših informacijah, ki jih Flis ni komentiral, Voršič v UKC Maribor v povprečju opravi eno operacijo na teden. Na drugi strani Voršič dela za večje število zasebnih zdravstvenih ustanov. Na nas se obračajo pacienti, ki so jim v zadnjih mesecih prestavljali preglede zaradi covid-19. Sami ugotavljajo, da je Voršiča v UKC Maribor nemogoče dobiti. Veliko lažje gre to prek katere od zasebnih ambulant. Voršič ima tudi status samostojnega podjetnika. V drugih zdravstvenih ustanovah dela tudi v času epidemije, ki je močno obremenila domače javno zdravstvo.
V zdravstvenih krogih je pogosto mogoče slišati, da je težava v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki bolnišnicam ne plačuje dodatnih operacij, zaradi česar lahko kirurgi v "prostem času" delajo pri drugih, zasebnih izvajalcih. A Samo Fakin, nekdanji zdravstveni minister in direktor ZZZS, opozarja, da ima zavod zadnjih pet let razpisane programe za dodatni denar za izvedbo operacij. Pri tem opozarja, da ga v bolnišnicah niso realizirali. Morda tudi zato, ker niso imeli na voljo dovolj zdravnikov, saj so v tem času raje delali v drugih ustanovah.
Eden naših sogovornikov, ki je želel ostati neimenovan, je poudaril, da kirurgov v Sloveniji primanjkuje, zato so tisti najboljši zelo iskani tako pri javnih kot zasebnih izvajalcih. "Številnim se ne izplača operirati samo za redno plačo v javni bolnišnici. Pri izvajalcih, ki imajo koncesijo in jim operacije plačuje ZZZS, lahko v svojem prostem času zaslužijo bistveno več, celo do dvakrat ali trikrat več denarja. Zasebnemu kirurškemu zavodu namreč za razliko od bolnišnice ni potrebno plačevati osebja, ampak ga najame, ko ga potrebuje," nam je dejal sogovornik.
Z januarjem so sicer začele veljati spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravnikom, zaposlenim za polni delovni čas v javnem zdravstvu, omejujejo delo pri drugih ustanovah na največ osem ur na teden. Toda zdravniki so po naših informacijah že našli način, kako jo obiti – z drobljenjem ur. Uradno tako prikažejo bistveno manj časa, kot ga dejansko porabijo za operacije in preglede pri zasebnikih, zato jih lahko opravijo več.
Pacient: Bil sem pri dr. Voršiču na dan okužbe, nihče me ni poklical
Na družbenih omrežjih se je včeraj pojavila zgodba pacienta, ki ga je dr. Matjaž Voršič 26. decembra operiral v zasebni ordinaciji Kirurgije Bitenc na Golniku. Torej v času, ko je veljala prepoved dela pri zunanjih izvajalcih. "Prvo kontrolo po operaciji sem imel 23. februarja 2021 v UKC Maribor, ura 8.20," je zapisal Jurij Osenjak. Šlo je za enega prvih pacientov dr. Voršiča po tem, ko se je vrnil iz Namibije na delo v UKC Maribor. "Zdaj pa vam povem, da me v 8 dneh ni niti eden poklical, ne pisal, ne iskal, NIČ. To informacijo sem izvedel v ponedeljek po Koroškem radiu," je dodal.
Že včeraj pa smo poročali, da je v UKC Maribor po informacijah iz več virov odpovedal sistem obveščanja pacientov, ki so prišli v stik z okuženim kirurgom. Tako naj bi nekatere paciente o tem obveščali šele v petek in čez vikend, torej več dni po potrjeni okužbi. Tega niso počeli epidemiologi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ampak nevrokiruški oddelek UKC Maribor, kjer sta bili zaradi različnih razlogov odsotni dve od treh administratork, ki skrbita za stike s pacienti. Nekaterih očitno niso priklicali ali pa jih niso niti poizkušali.
