Vsi ključni snovalci šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6), največje energetske naložbe v zgodovini samostojne Sloveniji, ki se je sprevrgla v eno večjih korupcijskih afer, so bili že med gradnjo projekta milijonarji.
Medtem ko so javno razlagali, da je 1,43 milijarde evrov vreden projekt namenjen ohranitvi delovnih mest v Premogovniku Velenje, so sami v času izvedbe investicije obračali milijone. V lasti so imeli večje število nepremičnin in razpolagali z velikanskimi količinami gotovine. Ko so prišli pod drobnogled pristojnih institucij, pa so svoje premoženje začeli na različne načine skrivati.
Končni odgovor na vprašanje, kolikšen del tega premoženja izvira iz poslov, povezanih s TEŠ6, bo dalo sojenje v tej zadevi. A že zdaj je jasno, da vse skrivnosti te afere vodijo v Švico.
Kaj se je torej v zadnjih letih dogajalo s premoženjem vodilnih snovalcev TEŠ6? In kakšne so bile poti provizij za posle pri tem projektu?
Preberite še:
Reševanje TEŠ6: državo čaka še en milijardni račun
Kako so milijoni iz TEŠ6 izginili v Švici
Nepojasnjeno premoženje Uroša Rotnika
Nekdanji direktor termoelektrarne je glavna tarča tožilstva in prvoobtoženi v zadevi TEŠ6. V rokah je imel ključne vzvode pri projektu in tudi odločitvi, da se gre v gradnjo 600-megavatnega bloka. To je krog dobaviteljev tehnološke opreme zožila le na enega ponudnika – francoski Alstom. Pogodba, ki jo je podpisal Rotnik, je bila ključni razlog za poznejše astronomske podražitve projekta.
Pri Rotniku so odkrili tudi največ nepojasnjenega premoženja. Leta 2007, ko je TEŠ za dobavitelja izbral Alstom, je postal lastnik apartmaja v Moravskih Toplicah in apartmaja na Krku. Zanju je odštel 270 tisoč evrov. V istem času je za 50 tisoč evrov kupil nov osebni avtomobil znamke audi. Do leta 2011, ko ga ni bilo več v TEŠ, je uspel vložiti še 1,1 milijona evrov v vrednostne papirje, mami darovati 1,2 milijona evrov, 750 tisoč evrov nakazati podjetju v Luksemburgu in posoditi 670.000 evrov prijatelju in osebnemu bančniku Bogdanu Pušniku.
Rotnik je Finančni upravi RS (Furs) v prijavi premoženja razkril, da ima v sefu poslovalnice NLB v Velenju za 3,3 milijona evrov gotovine. Že prej je na račune pri več bankah položil za skoraj 573.000 evrov gotovine.
Na Fursu so pri davčnem pregledu ugotovili, da med Rotnikovimi uradnimi prihodki in premoženjem med letoma 2007 in 2011, ko se je gradil šesti blok, obstaja kar 4,73 milijona evrov visoka razlika. Furs mu je zato odmeril plačilo 1,6 milijona evrov dodatnega davka. Po tem, ko so mu zasegli del premoženja, med drugim tri zlate palice, vredne več kot 50 tisoč evrov, je Rotnik davčni dolg maja 2018 v celoti poravnal.
Denar mu je domnevno posodil hrvaški poslovnež Alexander Hrkač. Gre za ključno pričo Rotnikove obrambe v postopku dokazovanju izvora njegovega premoženja pred Fursom, v katerem je bil obsojen krive izpovedbe. Rotnik je namreč preiskovalcem zatrjeval, da je večino več milijonov evrov vrednega premoženja ustvaril z borznimi posli na Balkanu. Toda izkazalo se je, da je dokumentacija, s katerimi so dokazovali te posle, ponarejena.
Hrkač je na Rotnikovih nepremičninah v Sloveniji in na Hrvaškem vpisal tudi več hipotek v skupni vrednosti več kot milijonov evrov. Na njih so njegovi sorodniki vknjižili tudi dosmrtne služnosti, kar močno znižuje vrednost oziroma praktično onemogoča njihovo prodajo.
Rotnika pa so kriminalisti ovadili tudi zaradi poslov med TEŠ in Rudisom. Ta je denar nakazoval tudi na bančne račune v Švico, od tam pa je šel na različne naslove v Slovenijo in druge države.
Preberite še:
Kdo so krivci za propadli projekt TEŠ6: Rotnik, Pahor, Lahovnik, Janša ...
Gotovina Petra Kotarja in računi v Švici
Vse manj vidnega premoženja ima tudi Peter Kotar, nekdanja "siva eminenca" slovenske energetike. Bil je direktor in lastnik podjetij, ki so za TEŠ pripravljala strokovne in druge podlage projekta, obenem pa so svetovala Alstomu. Njegovo podjetje Sol Intercontinental je imelo podpisano pogodbo z Alstomovo družbo iz Švice. Kotar je veljal za zvezo med Rotnikom in Francozi. V času, ko se je v Šoštanju gradil šesti blok, je Kotar razpolagal tudi z velikimi količinami gotovine.
Konec leta 2009, ko se je TEŠ z Alstomom pogajal o znižanju vrednosti projekta, je Kotarjevo podjetje Sol Intercontinental podpisalo svetovalno pogodbo s podjetjem Elite Trading Company, ki je bilo registrirano v ameriški zvezni državi Nevada, račun pa je imelo v Švici. V poznejših mesecih naj bi podjetja, povezana s Kotarjem, prek podjetja iz Nevade obrnila približno tri milijone evrov denarja. Gre za znesek, enak vrednosti ene od svetovalnih pogodb s švicarskim Alstomom. Po ugotovitvah tožilstva naj bi denar prek različnih transakcij na račune neznanih podjetij končal v gotovini.
Leta 2012 je Furs v Kotarjevem podjetju začel davčni pregled, v katerem je ugotovil več nepravilnosti in mu odmeril plačilo skoraj dva milijona evrov dodatnega davka. Med drugim je odkril, da naj bi več podjetij v podizvajalskih verigah, ki vodijo do Kotarjevih podjetij, izdajalo fiktivne račune podjetjem, ki državi ne plačujejo izstopnega DDV (tako imenovani missing traderji).
Kljub temu je uspelo Kotarju poskrbeti za družinske nepremičnine. Vikend na Korčuli, ki ga je kupil od podjetja Sol Intercontinental, je leta 2016 podaril štirim mladoletnim sorodnikom. Apartma v Vantačićih, kjer imajo apartmaje tudi drugi akterji afere TEŠ6, je medtem od samega začetka pisan na njegovo hčer Barbaro Kotar.
Rešil je tudi družinsko vilo v Rožni dolini in luksuzno poslovno stavbo za Bežigradom v Ljubljani, kjer je bil vrsto let sedež njegovega podjetja Sol Intercontinental. Za vilo je sodišče maja letos razpisalo javno dražbo. To je naredilo na zahtevo odvetnika Tomislava Bibra, ki je od Kotarja zahteval plačilo nekaj več kot pol milijona evrov z obrestmi. Toda dražba je bila preklicana. Terjatev je bila namreč v celoti poplačana. Biber nam je takrat povedal, da je denar prejel od več ljudi. Njihove identitete ni želel razkriti.
Polovico več kot 500 kvadratnih metrov velike poslovne stavbe za Bežigradom pa je od Kotarja odkupilo podjetje BS Invest, ki je uradno v lasti Maje Kotar. Zanjo je po naših podatkih plačalo vsega 150 tisoč evrov, ob tem pa je Kotar na njej vpisal dosmrtno služnost in si hkrati zagotovil pravico do odkupa.
Preberite še:
Obtoženi v aferi TEŠ6 rešil vilo v Rožni dolini. Od kod pol milijona evrov?
Umikanje premoženja Milana Medveda
Nekdanji direktor Premogovnika Velenje je odgovoren za največjo laž projekta TEŠ6 – podatke o ceni, količinah in kurilni vrednosti premoga za novo elektrarno.
Medved nikoli ni bil ovaden ali obdolžen zaradi sumov kaznivih dejanj, povezanih s TEŠ6. Je pa bil leta 2019 pravnomočno obsojen zaradi oškodovanja premogovnika. Odškodnino v višini 130 tisoč evrov je velenjski družbi izplačala zavarovalnica. A je Medved že prej poskrbel za svoje premoženje.
Septembra 2014, pol leta po odhodu iz premogovnika, je na dva sorodnika z darilno pogodbo prenesel polovico 378 kvadratnih metrov velike družinske hiše v Velenju, kjer ima še vedno prijavljeno stalno prebivališče. Z obema je sklenil pogodbo o preužitku, kar mu omogoča dosmrtno bivanje v tej nepremičnini.
Junija 2015, dva tedna po skupščini premogovnika, na kateri je izvedel, da ga čaka tožba, je Medved na enak način na ženo prenesel še eno nepremičnino v vasici Vantačići blizu Malinske na hrvaškem otoku Krk. Gre za 100 kvadratnih metrov velik apartma v hiši, v kateri sta apartmaje kupila tudi Rotnik in Kotar.
Leto dni pozneje sta v istem naselju nepremičnino kupila Darja Medved, žena Milana Medveda, in Aleš Koželjnik, njegov zet. Gre za 142 kvadratnih metrov veliko hišo skupaj s pomožnim objektom in dobrih 600 kvadratnih metrov velikim zemljiščem, ograjenim s kamnitim zidom, ki stoji le nekaj deset metrov od morja. Na nepremičnini do danes ni bila vpisana nobena hipoteka. Naši hrvaški viri pa trdijo, da naj bi podrobnosti nakupa urejal prav nekdanji prvi mož premogovnika.
