Do državnozborskih volitev še:

Največja skrivnost cepljenja: množično vpisovali ljudi za nazaj

Zakaj so se številni cepljeni v uradnih evidencah znašli šele po več mesecih? So krive napake pri vpisovanju podatkov ali je šlo za prikrivanje tistih, ki so preskočili vrsto za cepljenje?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
ponedeljek, 10. 5. 2021, 05:55


cepljenje, gospodarsko-razstavišče
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se praktično vsak dan vije dolga vrsta za cepljenje. Medtem so bili številni že zdavnaj cepljeni, a jih njihovi zdravniki šele zdaj vpisujejo v uradno evidenco.
Twitter

Na seznamu cepljenih proti covid-19, ki ga upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je danes na stotine oseb, ki so januarja prejele prvi odmerek cepiva, a so jih izvajalci cepljenja v uradno evidenco vpisovali šele po več tednih ali celo mesecih. 

To razkrivajo pretekli podatki o številu cepljenih, ki smo jih pridobili v uredništvu necenzurirano.si. Primerjava teh podatkov z aktualnimi podatki kaže, da se evidence o cepljenih množično popravljajo oziroma dopolnjujejo tudi za več mesecev nazaj:

-       po podatkih iz začetka marca je bilo tako januarja s prvim odmerkom cepljenih 54.028 oseb, po zadnjih podatkih pa že 54.712 oseb, torej 684 več. 

-       do večjih popravkov je prišlo tudi pri podatkih za mesec februar, saj se je v malo manj kot dveh mesecih uradno število cepljenih zvišalo za 305.

Do največjega popravljanja evidenc za nazaj je prišlo v februarju in marcu. Torej ravno v času, ko je tako v Sloveniji kot drugih državah Evropske unije že postalo jasno, da bodo ljudje za vrnitev v "normalno življenje" potrebovali potrdila o cepljenju, s katerimi bi se lahko gibali brez omejitev, potovali, obiskovali gostinske obrate in opravljali druge prostočasne dejavnosti. Od 19. marca za pridobitev takšnega potrdila ni treba več obiskati zdravnika, temveč si ga je možno naložiti in natisniti s portala zVEM. 

Podatki na 1. marec 2021:

/
/
Sledilnik Covid-19

Podatki na 6. maj 2021:

/
/
Sledilnik Covid-19

So torej cepilna mesta takrat za nazaj vpisovala posameznike, ki so se cepili v nasprotju s nacionalno strategijo cepljenja, zato da so lahko ti pridobili potrdila?

Preberite še:
Kako je Janša uredil cepivo za zdravnika blizu SDS

Ker ni evidence, ni nadzora stranskih učinkov

V zadnjih mesecih smo iz različnih virov dobivali številne informacije, da so vplivni posamezniki in drugi ljudje iz gospodarstva in lokalne politike preskakovali vrste in se cepili pred starostniki, kroničnimi bolniki in zdravstvenimi delavci, v uradne evidence cepljenih pa se vpisovali z veliko zamudo. To bi lahko preverili le na zdravstvenem inšpektoratu, kjer so pristojni za nadzor nad cepljenjem.

Tam so nam pojasnili, da res preverjajo, ali izvajalci, ki opravljajo cepljenje, zagotovijo vnos podatkov o posameznem cepljenju v 48 urah. Toda ta zahteva je v strategijo prišla šele s 1. marcem. "Pred tem čas vnosa ni bil določen," so povedali. "Inšpektorji preverjajo izpolnjevanje navedene zahteve pri rednem nadzoru, in sicer na splošno, ne po posameznih osebah. Pri obravnavi prijav domnevnih neskladnosti v zvezi z vpisom v eRCO pa potrebujemo osebne podatke osebe, na katero se nanaša domnevna neskladnost," so dodali. To pomeni, da ne bodo opravili dodatnih nadzorov, razen če bi prejeli imena tistih, ki so jih naknadno vpisali.

/
/
Sledilnik Covid-19

Pravila so jasna. V skladu z nacionalno strategijo cepljenja morajo vsi cepilni centri in drugi, ki izvajajo cepljenje proti covid-19, podatke od samega začetka tekoče vnašati v tako imenovani Elektronski register cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju (eRCO), s katerim upravlja NIJZ. To morajo obvezno narediti najpozneje v 48 urah.

Pravočasen vnos podatkov je pomemben zaradi več razlogov. Na ministrstvu za zdravje in NIJZ lahko tako najlažje sproti spremljajo porabo cepiv in število cepljenih. S tem dobivajo tekoče podatke, kje je morda na voljo premalo cepiv. Še pomembneje je, da lahko na ta način učinkovito preverjajo tudi, ali pri cepljenih prihaja do večjega števila stranskih učinkov, o čemer morajo zdravstvene oblasti v Sloveniji poročati pristojnim evropskim inštitucijam.

Preberite še:
Vplivna zdravnica kot edina zasebnica do cepiva za svoje

Pri Kreku ne vedo, ali gre za zlorabe ali napake

Toda že kmalu po začetku cepljenja v Sloveniji je postalo jasno, da je nekaj hudo narobe. S tedni se je povečeval razkorak med količino dobavljenih cepiv in številom cepljenih. Eden od razlogov so bile tudi velike zamude pri vnosu cepljenih v register. Izvajalci cepljenja so namreč podatke vnašali po predpisanem 48-urnem roku, domnevno zaradi drugega dela in naknadnega vključevanja izvajalcev v register eRCO. A te težave danes po zatrjevanju pristojnih ni več. Na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Janez Poklukar, so namreč že sredi marca zagotavljali, da pri vnosu cepljenj "večjih zamud praktično ni več".

Na NIJZ ne vedo, ali in koliko cepiva so posamezni izvajalci zavrgli, saj teh podatkov ne zbira nihče.
Na NIJZ ne vedo, ali in koliko cepiva so posamezni izvajalci zavrgli, saj teh podatkov ne zbira nihče.
STA

Podatki, ki jih razkrivamo danes, kažejo, da temu očitno ni bilo tako. V evidencah je že takrat manjkalo več tisoč ljudi, pri katerih nihče ni mogel preveriti, ali so bili že cepljeni in ali so pri tem imeli kakšne stranske učinke. Njihovi osebni zdravniki so imeli sicer možnost, da prijavo neželenih učinkov pošljejo na NIJZ na predpisanih obrazcih po pošti. Vendar bi s tem priznali, da so cepili nekoga, a ga še niso vpisali v register.

Zakaj torej podatke o številu cepljenih popravljajo za nazaj? "Pri množičnih kampanjah cepljenja možnost napak vedno obstaja," so velik razkorak v podatkih glede na različne datume komentirali na NIJZ. 

Po najnovejših podatkih je bilo do nedelje s prvim odmerkom cepljenih že 482.035 ljudi.
Po najnovejših podatkih je bilo do nedelje s prvim odmerkom cepljenih že 482.035 ljudi.
Sledilnik Covid-19

Toda na inštitutu, ki ga vodi Milan Krek, v resnici ne vedo, ali je res prišlo zgolj do napak pri vnosu, ali pa je v ozadju množična zloraba. Zdravstveni domovi in drugi cepilni centri lahko namreč sami popravljajo in dopolnjujejo podatke o tem, koga so cepili in kdaj – ne da bi o tem obvestili NIJZ ali potrebovali kakršnokoli njegovo odobritev. Prav tako na NIJZ ne vedo, ali in koliko cepiva so posamezni izvajalci zavrgli, saj teh podatkov ne zbira nihče. Tako se lahko zgodi, da v nekem zdravstvenem domu cepivo uradno zavržejo, v resnici pa z njim cepijo osebo, ki je ne bi smeli. Podatke o tem, da so to osebo cepili, pa v register vnesejo pozneje.

Preberite še:
Država ene cepi, druge pa dela za "korona bedake"

Nihče ne beleži, komu vse gre cepivo 

Nekatere manjše izvajalce cepljenja so pri tem tudi zalotili. "Zavezanka cepljenja ni izvajala povsem v skladu s strategijo, saj je cepila tudi več mlajših oseb, ki nimajo kroničnih bolezni, o izvedenih cepljenjih pa ne poroča v register eRCO," so po poročanju Dnevnika odkrili v zasebni ambulanti Erne Sajovic iz Zagorja ob Savi. Inšpektorji so jo obiskali 3. februarja in preverili, ali cepi po pravilih. Iz odločbe ni razvidno, koliko odmerkov cepiva je prejela zasebnica. Po tistem so se redni pregledi nehali. Inšpektorji od začetka februarja praktično ne izvajajo rednih nadzorov pri cepljenju, temveč se odzivajo le še na prijave sumov nepravilnosti.

Iz tedna v teden se zvišuje razlika med dobavljenimi in uporabljenimi odmerki cepiva.
Iz tedna v teden se zvišuje razlika med dobavljenimi in uporabljenimi odmerki cepiva.
Sledilnik Covid-19

Pri nadzoru dodatno težavo predstavlja dejstvo, da cepiva ne prejemajo samo javni zdravstveni domovi in bolnišnice, ki jih je država v strategiji cepljenja določila kot cepilne centre oziroma cepilna mesta. Kot smo razkrili, v Sloveniji že od začetka cepljenja obstajajo tudi izbrani zasebni koncesionarji, ki cepijo svoje paciente, ne da bi bilo to razvidno iz uradnih dokumentov o cepljenju.

Med njimi je Zdravstveni zavod Zdravje, ki je v lasti vplivnega kirurga Marka Bitenca, za katerega je javno znano, da je blizu SDS. Cepivo mu je uredilo ministrstvo za zdravje v času, ko ga je še vodil predsednik vlade Janez Janša. Bitenčev zavod ga je prejel od Zdravstvenega doma Ljubljana, zaradi česar ga ni mogoče najti na seznamu prejemnikov cepiv, ki ga vodi NIJZ. To povečuje nepreglednost in možnost zlorab.

Iz prijave, ki nam jo je posredoval zdravstveni inšpektorat, je razvidno, da naj bi pri Bitencu v drugi polovici aprila cepili osebo, ki po nacionalni strategiji ne spada v nobeno od prednostnih skupin za cepljenje. Postopek inšpekcijskega nadzora še ni zaključen. Kje vse je še končalo cepivo, na ministrstvu za zdravje ne vedo. "Sezname cepilnih mest določajo cepilni centri in se spreminjajo glede na potrebe oziroma količine cepiva, ki so na razpolago," so pojasnili.

Preberite še:
Kdo je 300 prvorazrednih za cepljenje