Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so med torkovimi hišnimi preiskavami pri podjetnikih, ki so iz svojih družb črpali denar prek slamnatih oseb iz Bosne in Hercegovine (BiH) in ga neobdavčenega dobivali nazaj v gotovini, potrkali tudi na vrata stare znanke slovenskih sodišč.
Gre za Barbaro Podlogar, nekdanjo prokuristko podjetja Orion, ki je bilo pred skoraj 20 leti v središču afere z oderuškimi posojili. Ljudje, ki so si pri tem podjetju po zelo visokih obrestih izposodili denar, so namreč naknadno ugotavljali, da so v resnici podpisali pogodbo o prodaji lastne nepremičnine. Šlo je za eno odmevnejših afer iz časa zadnje vlade LDS. Država je pozneje spremenila zakon, ki določa delo notarjev, v zadevi Orion pa ni bil obsojen nihče.
Toda Podlogarjeva je vseeno morala za rešetke. Leta 2017 je bila namreč na sodišču obsojena na tri leta in štiri mesece zaporne kazni zaradi pomoči pri zlorabi položaja in pranja denarja pri milijonskem oškodovanju državnega podjetja Elektrooptika. Šlo je za napad, s katerim je skupina ljudi, ob pomoči takratnega direktorja Gregorja Jeze, neopazno pobrala ves denar z računa podjetja. Podlogarjeva je v zaporu prvič pristala oktobra 2019.
Po naših zanesljivih informacijah je Podlogarjeva vpletena tudi v najnovejšo preiskavo pranja denarja med Slovenijo in BiH. Kriminalisti so jo namreč "ujeli" v prikritih preiskovalnih ukrepih zoper nekatere osumljene slovenske državljane. Pri tem naj bi ugotovili, da je imela Podlogarjeva pomembno vlogo pri sestavi lažnih dokumentov za dokazovanje fiktivnih storitev, prek katerih so osumljenci oprali več kot pet milijonov evrov.
Preberite še:
V preiskavi NPU Mandarić, eden najbogatejših Slovencev, gradbinci ...
Nakazali denar v BiH in ga dobili nazaj v gotovini
Kriminalisti so več mesecev spremljali delovanje domnevne hudodelske združbe, ki naj bi jo vodil Elvin Omanović in je delovala v več državah. Tudi s pomočjo podatkov o prehodih meja, lokacij mobilnih telefonov, bančnih transakcij in videoposnetkov dvigov na bankomatih so zbrali dovolj dokazov za utemeljene sume zlorabe položaja in pranja denarja.
Glavni osumljenci so v mestu Zenica v BiH našli slamnate osebe, na katere so prepisovali podjetja (Leka, Lumnia, Prekopal ...) v Sloveniji. Ta so v BiH odprla tako imenovana predstavništva, kar jim je omogočalo odprtje bančnih računov, hkrati pa jim ni bilo potrebno oddajati bilanc. To jim je olajšalo zakrivanje spornih poslov. Nato so v Sloveniji preko posrednikov našli naročnike svojih "storitev". To so bile bodisi družbe pred stečajem, katerih lastniki so želeli umakniti denar pred upniki, bodisi dobro stoječe družbe, katerih lastniki so hoteli plačati manj davka državi.
Modus operandi je bil naslednji: naročnik je nakazal denar, tudi več deset tisoč evrov naenkrat, na bančni račun slovenskega podjetja v BiH. Takoj zatem ga je več članov združbe začelo dvigovati na bankomatih v Ljubljani s pomočjo bosanskih bančnih kartic. Enkratni zneski so znašali od 1000 do 2000 evrov. Nato so ta denar spravili do naročnika, še prej pa so si vzeli 10-odstotno provizijo. Tudi za naročnika so bili zaslužki ogromni. V primeru 100.000 evrov so si organizatorji vzeli 10.000 evrov, naročnik pa je nazaj dobil kar 112.000 evrov. Prilastili so si namreč še DDV, ki pa ga končni prejemnik sredstev ni prijavil Fursu oziroma ga ni plačal.
Med podjetniki, ki naj bi uporabljali "storitve" združbe in se zaradi tega znašli med osumljenci, je Mihael Strmljan, eden najbogatejših Slovencev in lastnik skupine Aktiva, ki se ukvarja s čiščenjem in varovanjem. Podjetje Aktiva Čiščenje je v zadnjih letih od javnih porabnikov skupaj prejelo več kot 33 milijonov evrov. Veliko denarja naj bi na ta način prejel tudi Miroslav Vidaković, lastnik podjetja V3, ki največ poslov ustvari z Mestno občino Ljubljana. Osumljen je tudi srbsko-ameriški poslovnež Milan Mandarić, nekdanji lastnik Nogometnega kluba Olimpija.
Preberite še:
Država rubi Jankovićevega gradbinca, ta pred projektom življenja
Fiktivne gradbene storitve in sponzorstvo
Posamezne člane združbe so sicer državni organi že večkrat obravnavali in to celo zaradi podobnih kaznivih dejanj. Tudi ko so jim prišli na sled davčni inšpektorji, s tem niso prenehali. Nasprotno, odprli so nova podjetja in stara izbrisali. Hkrati so postali bolj pozorni pri prikrivanju domnevno nezakonitih ravnanj.
Ključna je bila lažna dokumentacija za fiktivne oziroma nikoli izvedene storitve, ki so jo morali sestaviti na način, da bi z njo v morebitnem davčnem nadzoru prepričali inšpektorje. Sprva so prikazovali, da gre za plačevanje gradbenih in prevozniških storitev, pozneje pa sponzoriranje športnih klubov. Omanović je namreč nekdanji športnik, povezan tako s košarkarskimi in teniškimi kot tudi nogometnimi krogi. Toda konec lanskega leta, ko je bila združba pod drobnogledom NPU, na Fursu pa so zoper njih že vodili postopke, je potrebovala pomoč. Našla jo je v Barbari Podlogar.
Z njo so se prvič sestali novembra lani in se dogovorili za pomoč pri sestavi lažnih dokumentov, s katerimi bi fiktivne posle prikazali kot resnične. Ekipa Podlogarjeve, v kateri so tudi nekateri nekdanji Orionovci, je iskala "luknje" v lažni dokumentaciji in jim pomagala, da bi iz davčnih nadzorov izšli s čim manj prask. Kriminalisti sumijo, da je pripravljala ponarejeno dokumentacijo, ki naj bi jo pozneje predložili Fursu.
Zakaj so izbrali prav Podlogarjevo? Ker je imela s tem veliko predhodnih izkušenj.
Preberite še:
Kdo v Ljubljani kupuje luksuzna stanovanja brez kredita
Podlogarjeva počela isto, le na višji ravni
Nekdanja zastopnica podjetja Orion je namreč po naših informacijah ena vodilnih članic skupine, ki se že več kot desetletje ukvarja s "čiščenjem" premoženja podjetij, torej podobno dejavnostjo kot združba, ki jo je v tem tednu obiskal NPU. Le da je šlo za bolj zapletene mreže in bistveno višje zneske.
V Veliki Britaniji je ustanavljala podjetja nabiralnike, ki so bila v lasti družb iz ameriške davčne oaze Delaware. Kdo je končni lastnik, ni mogoče ugotoviti. V prvi vrsti so bila namenjena zapiranju prezadolženih podjetij v Sloveniji, skrivanju njihovega premoženja pred upniki, predvsem državo, in brisanju sledi za njihovimi lastniki. Med njimi so bili tudi nekateri nekdanji tajkuni in menedžerji.
Podjetja nabiralnike so uporabljali tudi za druge posle. Po njih se je pretakalo na milijone evrov iz več vrst poslov: preprodaje avtomobilov iz tujine, trgovanja z odpadnim železom in drugimi materiali ter svetovalnih in oglaševalskih storitev. Gre za panoge, v katerih se po ugotovitvah Fursa najpogosteje pojavljajo davčne utaje.
