Odpirali račune v Banja Luki in tam dvigovali gotovino. Zraven tudi Snežičeva izbranka.

V središču serije hišnih preiskav v Sloveniji in Bosni in Hercegovini, ki sta jih včeraj opravila Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in državna služba za preiskave in varnost (SIPA), je mreža ljudi, ki so podjetnikom iz Slovenije pomagala pri "davčni optimizaciji", v njej pa ima glavno vlogo Rok Snežič.

Na to nakazuje več dejstev.

1.          V slovenskem delu je preiskava zajela več podjetnikov, ki so poslovali na relaciji med Slovenijo in BiH.

2.          Vzorec, ki ga je mogoče izrisati po neuradnih informacijah, je naslednji. V tej državi, natančneje v Banja Luki, je podjetje iz Slovenije odprlo bančni račun. Tja je prenakazovalo denar, nato pa je v BiH prišlo do večjih, v nekaterih primerih celo milijonskih dvigov gotovine.

3.          Ko se je podjetje znašlo v davčnem postopku, so za lastniki izginile vse sledi. Na koncu pa je pristalo v stečaju. S tem so na suhem ostali upniki, med katerimi je bila največja finančna uprava (Furs), torej država.

4.          V delu preiskave, ki zajema Republiko Srbsko, eno od dveh entitet v BiH, so kriminalisti pod drobnogled vzeli tudi nekatere osebe iz Snežičevega kroga. Te so že pred leti sodelovale v mednarodni mreži, v kateri se je obrnilo za več kot 20 milijonov evrov denarja iz različnih poslov. 

Kaj je mogoče domnevati iz včerajšnjih preiskav? In kdo so slovenski državljani, ki so se znašli na seznamu osumljenih?

Preberite še:
Kriminalisti tudi pri Snežičevi partnerici. Zasegli naj bi ji več luksuznih ur.

Je Snežičeva mreža ves ta čas nemoteno delovala?

Čeprav Snežiča po naših informacijah ni med osumljenimi v včerajšnjih preiskavah, pa so policisti SIPA včeraj obiskali Dijano Đuđić, v Sloveniji najbolj znano po 450 tisoč evrov vredni posojilni pogodbi, ki jo je konec leta 2018 podpisala s SDS. Lani je Snežič na sodišču zatrdil, da je Đuđić njegova zasebna partnerica.

Kot je znano, je Snežičeva mreža delovala nekje od leta 2013 do leta 2018. Po letu 2016 pa sta imeli v njej zelo pomembno vlogo dve državljanki BiH: ob Dijani Đuđić še Jelena Sladojević, ki naj bi jo včeraj prav tako obiskali preiskovalci. V njej so sodelovale tudi tako imenovane denarne mule, ki so denar slovenskih podjetij dvigovale z računov v Avstriji ali v BiH, nato pa ga v gotovini vračale naročnikom. 

Po letu 2018, ko so ji organi več tujih držav prišli na sled, je mreža ugasnila. Praktično vsi vpleteni, ki so prenakazovali denar in dvigovali gotovine, so se umaknili. Sledile so kriminalistične preiskave v več državah. V Sloveniji jih je NPU opravil v začetku leta 2021, nato pa vložil več ovadb. 

Tu pridemo do bistva. Včerajšnje preiskave nakazujejo, da je ta mreža ves ta čas še vedno dokaj nemoteno delovala. To verjetno pojasni, zakaj je Dijana Đuđić leta 2022 v Republiki Srbski odprla novo podjetje. Domnevati gre, da želijo kriminalisti dokazati, da storitve, ki jih ti ljudje ponujajo podjetnikom iz Slovenije, ni mogoče šteti kot "davčno optimizacijo". Med kaznivimi dejanji, ki jih preiskuje NPU, so tako ob zlorabah položaja tudi davčne zatajitve in pranje denarja. 

Tudi sicer Dijana Đuđić že najmanj dve leti aktivno prepričuje podjetnike iz Slovenije, naj v Banja Luki odprejo podjetje in tam "optimizirajo davke". Njene sponzorirane objave je mogoče najti na prvem mestu v brskalniku Google. Takoj za njo pa Snežičeve.

Preberite še:
Vrnitev Dijane Đuđič: na Snežičevem naslovu odprla podjetje

Za direktorico jo je imenoval slamnati lastnik iz Bolgarije

Kdo so osumljenci in kateri njihovi posli so pod drobnogledom, na policiji ne razkrivajo. Po naših dosedanjih podatkih pa je z Banja Luko mogoče povezati najmanj tri od osumljencev. 

Po naših informacijah je prvi na seznamu osumljenih Robi Močnik, nekdanji direktor in lastnik podjetja Tapetništvo Credo iz Cerkelj na Gorenjskem. Temu je Furs že julija 2022 odvzel DDV številko zaradi suma davčnih nepravilnosti, nekaj mesecev pozneje pa ga je poslal v stečaj. V tem postopku je država prijavila za kar okoli 1,8 milijona evrov terjatev.

V davčnih nadzorih so ugotovili, da je prišlo do goljufije iz naslova DDV. Kot je stečajna upraviteljica Katja Lušina ugotovila pri pregledu računov, je bilo v letih 2019 in 2020 z njih dvignjene za več kot 1,3 milijona evrov gotovine. Več sto tisoč evrov pa je končalo na računih v Banja Luki, natančneje pri podjetjih Frkov in Rom G. Tam je imelo od julija 2020 odprt bančni račun tudi podjetje Tapetništvo Credo.

Med osumljenimi naj bi bila tudi Petra Pajer, med julijem in septembrom 2020 direktorica podjetja E-SI Plus iz Ljubljane, ki je zdaj v stečaju. Že leta 2019 je dotedanji lastnik Luka Trček podjetje prodal bolgarskemu državljanu, za katerega je stečajna upraviteljica Anita Kodba skupaj z nekdanjim računovodskim servisom ugotovila, da je slamnata oseba. Bolgar je julija 2020 za direktorico imenoval Petro Pajer. 

Preberite še:
Kako je Snežičev financer želel priti do milijonov HSE iz BiH

Na Fursu že leta 2021 odvzeli DDV številko

Teden dni po njenem imenovanju je Furs na premoženju podjetja vpisal začasni sklep o zavarovanju. Že pred tem pa je banka zaprla njegov edini bančni račun. Nova direktorica je odprla novega - toda ne v Sloveniji, temveč v Banja Luki. To je storila konec avgusta 2020. Že nekaj tednov zatem se je umaknila z direktorskega položaja.

Sledili so novi ukrepi Fursa. Ta je podjetju januarja 2021 odvzel DDV številko, kar običajno naredi v primeru utemeljenih sumov davčnih nepravilnosti. Dva meseca pozneje pa je sledila še izvršba. Ko je podjetje E-SI Plus leta 2022 končalo v stečaju, je država prijavila skoraj 400 tisoč evrov visok zahtevek. Velika večina tega je izgubljenega. 

Bančni račun v Banja Luki je imelo tudi podjetje Grematin, ki ga vodi Mirjana Masnjak, še ena od osumljenih v preiskavi NPU. To se je že leta 2023 znašlo na seznamu davčnih dolžnikov. Po zadnjih podatkih državi dolguje med 300 in 500 tisoč evrov. Kot smo razkrili, mu je Močnik oziroma njegovo podjetje Tapetništvo Credo nakazalo več sto tisoč evrov.

Preberite še:
Pod Janševo vlado do sanjskih provizij z državnimi podjetji

Dvigoval denar v gotovini, od Fursa dobil 300.000 evrov visok račun

Visoke neporavnane davčne obveznosti so na Fursu odkrili tudi pri podjetju Kodes iz Ljubljane. Do aprila 2019 je bila njegova direktorica Aleksandra Kocjančič, ki jo danes prav tako najdemo na seznamu osumljenih v preiskavi NPU.

Podjetje je brez DDV številke ostalo decembra 2020, v približno istem času kot podjetje E-SI Plus. Po naših podatkih je bila takrat izdana odločba, na podlagi kateri so mu na Fursu odmerili plačilo skoraj 300 tisoč evrov obveznosti. Kot so ugotovili, je prejšnji direktor Luka Trček dvigoval gotovino oziroma nakazoval denar fizičnim osebam, pri čemer davčni inšpektorji niso našli listin, ki bi upravičevale te dvige in plačila.

Podjetje Kodes je bilo tudi lastnik dveh avtomobilov znamke BMW, letnik 2005 oziroma 2006. Obe sta bili iz prometa odjavljeni jeseni 2020, v času, ko je bil pri njih Furs. Prejšnji direktor je stečajnemu upravitelju Dušanu Taljatu sporočil, da ju je zaradi starosti in iztrošenosti odpeljal na odpad, o tem pa ni predložil nobene dokumentacije.