Zakon, ki je združil "sredinski trojček", bi koristil najbolje plačanim

Ukrepi v interventnem zakonu, ki ga je v zakonodajno proceduro vložil tako imenovani sredinski trojček (NSi-SLS-Fokus, Demokrati in Resni.ca) in po ocenah prinaša več kot pol milijarde evrov visok izpad prihodkov v javnih blagajnah, bi v prvi vrsti koristili majhnemu številu najbolje plačanih posameznikov.

To kažejo izračuni in analize, ki smo jih opravili v uredništvu. Pod drobnogled smo vzeli rešitve, med katerimi so znižanje DDV na osnovna živila in del energentov, uvedba razvojne kapice, ugodnejša obdavčitev samostojnih podjetnikov, znižanje davka na oddajanje nepremičnin in odprava omejitve popoldanskega dela zdravnikov.

Del ukrepov je res namenjen bolj ranljivim skupinam, saj bi pocenil hrano in gorivo, razbremenil upokojence, ki ne bi več plačevali prispevka za dolgotrajno oskrbo, in podjetnike z nizkimi prihodki. Toda hkrati bi menedžerji in drugi z najvišjimi prejemki privarčevali tudi po več deset tisoč evrov na mesec. Po novem bi bili celo manj obdavčeni od "razvojnih" kadrov, ki naj bi jim bil po navedbah predlagateljev namenjen ta zakon.

Kaj vse se torej skriva v "razvojnem zakonu" in kdo bi imel koristi od predlaganih ukrepov?

Preberite še:
Davčni narobe svet: naša gospodinjstva subvencionirajo lastnike kapitala

Brodnjak bi imel v žepu dodatnih 17 tisoč evrov na mesec

Ena ključnih je uvedba razvojne kapice, ki prinaša omejitev najvišje osnove za plačilo prispevkov za vse zavezance pri 7.500 evrov bruto. Poenostavljeno: redno zaposleni, ki imajo višjo plačo, bi plačevali enake prispevke. Tako tisti z 8.000 evrov kot tisti s 100.000 evrov bruto mesečne plače. 

Vsi ti bi morali zaradi višje davčne osnove po novem plačevati tudi več dohodnine, ki je v najvišjem davčnem razredu 50-odstotna. Kljub temu naši izračuni kažejo, da bi to najbolje plačanim prineslo visoke prihranke, ki bi se z višino prejemkov le povečevali.

Za primer vzemimo zaposleno osebo z 10.000 evrov bruto plače. Ta po trenutni ureditvi prejema dobrih 5.000 evrov neto plače, torej gre za prispevke in davke polovica prej omenjenega zneska. Po novem bi prejela okoli 300 evrov oziroma šest odstotkov več. 

Oseba s 100.000 evrov bruto prejemkov pa bi namesto 40.000 evrov prejela skoraj 50.000 evrov neto, kar bi zanjo pomenilo kar 22-odstotno povišico. Predsedniku uprave Nove ljubljanske banke (NLB) Blažu Brodnjaku, ki je imel lani 1,8 milijona evrov bruto prejemkov, kar je največ med vsemi v državi, bi po teh izračunih ostalo dodatnih 200 tisoč evrov oziroma slabih 17 tisoč evrov na mesec. 

Pri najvišjih zneskih bi se popravil tudi tako imenovani davčni primež (v angl. tax wedge). Plača "razvojnika", ki je zdaj 57-odstotno obdavčena, bi imela po novem 53-odstotno obdavčitev. Brodnjak pa bi bil le 50-odstotno (in ne več 65-odstotno) obdavčen, torej bi bil njegov davčni primež manjši kot pri "razvojniku".

Preberite še:
Zakaj je Hrvaška nova sanjska dežela naše podjetniške elite

Najprej omejitev prispevkov, nato še znižanje dohodnine

Razvojna kapica, ki jo imajo v svojih programih zapisane stranke SDS, NSi in Demokrati, bi prinesla 56 milijonov evrov izpada za državni proračun oziroma druge javne blagajne (ZZZS in ZPIZ). 

Toda pozor, vse te stranke napovedujejo tudi ukinitev oziroma znižanje najvišjega dohodninskega razreda. Ta zdaj znaša 50 odstotkov, po novem pa bi bila dohodnina le 40-odstotna. 

Samo ta ukrep bi za "razvojnika" z 10.000 evrov bruto plače pomenil, da bi mu na mesec v žepu ostalo dodatnih več kot 500 evrov. 

Za najbolje plačane pa bi bili prihranki nekaj desetkrat višji. Za primer spet vzemimo Brodnjaka. Ta bi lani z razvojno kapico in 40-odstotno dohodnino namesto 61 tisoč evrov prejel skoraj 90 tisoč evrov neto na mesec. To pomeni, da bi se njegova plača zvišala za polovico. Na letni ravni bi to pomenilo skoraj 350 tisoč evrov več. Toliko manj denarja bi kapnilo v javne blagajne.

Preberite še:
Postojnska jama je tovarna milijonov za Batagelja. A kart ne bo pocenil.

Nižji prispevki za samozaposlene z nizkimi prihodki ...

Stranke NSi, Demokrati in Resni.ca predlagajo tudi uvedbo mikro s.p. Ta prinaša nižje prispevke za samozaposlene in kmete s prihodki do bruto minimalne plače, torej 18.000 evrov. Namesto 650 evrov mesečnih prispevkov bi plačevali okoli 250 evrov.

Gre za predlog, ki bi pocenil poslovanje tistih z nižjimi prihodki in popravil "krivice", do katerih je prišlo zaradi zadnjega visokega dviga minimalne plače. Nanjo so namreč vezani tudi prispevki samozaposlenih, zaradi česar se je njihova efektivna obdavčitev nenadzorovano zvišala in je bistveno višja kot pri tistih z višjimi prihodki.

Toda istočasno tretji blok predlaga "ureditev sistema t.i. normiranih podjetnikov", po kateri bi se občutno znižala obdavčitev najbolje plačanih samozaposlenih, ki v povprečju zaslužijo več kot 5000 evrov bruto na mesec. Odpravili oziroma omilili bi progresivno obdavčitev, ki jo je uvedla odhajajoča vlada in s katero je želela omejiti razmah normiranih s.p. kot nelojalno konkurenco rednim zaposlitvam.

Preberite še:
Zelena luč za Marka Bitenca: začenja se gradnja največje zasebne bolnišnice v državi

... a tudi odpustki za tiste z najvišjimi prihodki

Za prikaz predlaganih sprememb poglejmo naslednje primere: 

- samostojni podjetnik, ki na mesec zasluži 60.000 evrov, bi še naprej plačeval dohodnino, ki znaša štiri odstotke prihodkov, vsega skupaj torej 2400 evrov.

- pri tistih z 80 tisoč evrov bruto letnih prejemkov bi se dohodnina prepolovila s 6.400 na 3.200 evrov,

- še več bi prihranili tisti s 120 tisoč evri prejemkov, kar znaša 10 tisoč evrov na mesec. Namesto 14.400 evrov bi plačali vsega 5.200 evrov dohodnine.

Krepko na boljšem bi bili tudi popoldanski normiranci. Pri teh se trenutno obdavčitev zvišuje še bolj progresivno. Tisti s 15 tisoč evri prihodkov plačajo 800 oziroma dobrih pet odstotkov dohodnine. Pri tistih s 70 tisoč evrov prihodkov pa je dohodnine že 13.600 evrov, torej skoraj 20 odstotkov. Tretji blok bi vse skupaj poenostavil in uvedel štiriodstotno obdavčitev oziroma malenkost višjo pri najvišjih prihodkih.

Predlagajo tudi ukinitev dosedanje omejitve za vstop v sistem normirancev. To pomeni, da bi lahko posamezniki odpirali in zapirali s.p. za krajša obdobja, v katerih bi ustvarjali visoke prihodke.

Bi lastniki nepremičnin res znižali najemnine?

Med ukrepi je tudi znižanje dohodnine na oddajanje premoženja v najem, torej tudi nepremičnin, na 15 odstotkov ter v dolgoročni najem za mlade in mlade družine na pet odstotkov. To naj bi prineslo nižje najemnine.

Toda ta ukrep ne upošteva, da glavni razlog za visoke najemnine, zlasti v Ljubljani, ni previsoka obdavčitev, temveč pomanjkanje stanovanj. Šele če bi bilo več ponudbe, bi bile tudi nižje najemnine. Nižja obdavčitev bi torej koristila stanodajalcem, ki bi jim ostalo še več denarja.

Drugo vprašanje je, ali bi s tem rešili še en velik problem. In sicer da lastniki prijavljajo bistveno nižje najemnine, kot jih v resnici zaračunavajo stanojemalcem. Razliko pa poberejo v gotovini.

Podobna dilema je pri znižanju DDV na hrano in goriva. Izkušnje v tujini namreč kažejo, da del tega poberejo trgovci in drugi v prehranski verigi. Večina znižanja bi se prenesla v cene le v primeru, če bi obstajala velika konkurenca med trgovci.