Kako so Dravske elektrarne trasirale pot do posla bankrotiranemu dobavitelju

V petek smo razkrili serijo zapletov pri projektu prve državne vetrne elektrarne, ki jo v občini Loški Potok gradijo Dravske elektrarne. Čeprav bi morala začeti obratovati že konec lanskega leta, se to do danes ni zgodilo. Vetrna elektrarna, uvožena iz Turčije, namreč ne ustreza tehničnim zahtevam, nadzor pa je ugotovil številne pomankljivosti pri gradnji in dokumentaciji projekta.

Toda vse te težave in zamude so očitno posledica drugih nepravilnosti pri projektu vetrne elektrarne. Danes objavljamo nova dejstva v zgodbi. Iz javno dostopnih dokumentov smo namreč ugotovili:

-       da so šli v Dravskih elektrarnah, ki jih vodi Damjan Seme, od samega začetka projekta močno na roke izvajalcu del – podjetju Hmezad TMT. Temu so zaupali posel, četudi ni imelo praktično nobenih referenc na področju obnovljivih virov energije. 

-       da so se pred končnim rokom za oddajo ponudb na razpisu v Dravskih elektrarnah odločili, da bodo zvišali najvišjo dovoljeno vrednost posla. To so storili že po tem, ko so od Hmezada prejeli ponudbo, višjo od prvotne omejitve. Brez tega manevra podjetje ne bi dobilo posla.

-       da so v Dravskih elektrarnah že nekaj tednov po podpisu pogodbe s Hmezadom morali vedeti, da podjetje ne bo finančno sposobno izpeljati projekta. Kljub temu so šli s projektom naprej in podpisovali anekse, ob tem pa Hmezadu, ki je trenutno v prisilni poravnavi, nakazovali denar. 

Zakaj so si torej v Dravskih elektrarnah tako želeli, da vetrno elektrarno na drugem koncu Slovenije zgradi prav podjetje Hmezad, ki ga vodi Domen Prešeren? In kaj so o težavah podjetja vedeli pri ministru za okolje, podnebje in energijo Bojanu Kumru? 

Preberite še:
Polom projekta prve državne vetrne elektrarne, ki bo stala več kot tri milijone evrov

Zakaj so izbrali podjetje brez referenc? 

Javni razpis za postavitev vetrne elektrarne Mali Log v občini Loški Potok so v Dravskih elektrarnah, ki so v lasti državnega Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), objavili decembra 2023. Zainteresiranim so vnaprej sporočili, da so pripravljeni zanjo plačati največ 2,3 milijona evrov (brez DDV), izvedena pa bi bila "na ključ".

V poznejših tednih je več potencialnih ponudnikov Dravske elektrarne pozivalo, naj obseg zagotovljenih sredstev za projekt povečajo, saj da ta "bistveno odstopa od trenutnih tržnih vrednosti potrebnih materialov in storitev za izvedbo projekta". Še 30. januarja 2024 so bili v Mariboru odločni, da tega ne bodo storili. Ko so prejeli ponudbo Hmezada, vredno nekaj manj kot 2,49 milijona evrov, so si premislili. Zagotovljena sredstva so zvišali za dobrih 200 tisoč evrov - na 2,54 milijona evrov. 

Pozor: to je bilo natanko 46 tisoč evrov več od ponudbe Hmezada TMT, ki brez tega zvišanja ne bi ustrezala razpisnim pogojem. V Dravskih elektrarnah so sicer pozneje prejeli še eno ponudbo. Poslal jo je trboveljski Rudis, njena vrednost pa je znašala 3,4 milijona evrov. 

Preberite še:
Nova žrtev afere na železnicah: bankrot Mesovega prijatelja in dobavitelja spornih mask

Zakaj so gledali stran, ko je imel Hmezad že težave?

V Dravskih elektrarnah so tako z dvigom zgornje meje dobili relativno poceni izvajalca, a se takoj znašli v dveh težavah. 

Prva težava je bila, da so postavitev vetrne elektrarne zaupali podjetju, ki na področju obnovljivih virov ni imelo nobenih referenc. Kljub temu so v začetku maja 2024 z njim podpisali pogodbo, še isti mesec pa je Hmezad TMT za 1,16 milijona evrov kupil vetrno turbino v Turčiji. Pozneje se je izkazalo, da njen certifikat ni veljaven v EU. Turbina je bila le prototip, ne pa tip agregata, ki ga je predpisovala razpisna dokumentacija. 

Druga težava je bilo vedno slabše finančno stanje Hmezada TMT, za katerega so morali v Dravskih elektrarnah vedeti najpozneje že lani poleti. Podjetje bi namreč moralo mariborski energetski družbi predložiti bančno garancijo, s katero bi jamčilo za morebitno neizpolnitev pogodbenih obveznosti, a te ni uspelo dobiti. 

Preberite še:
Pohorske vetrnice v švicarskem nabiralniku

Zakaj so plačali vetrnico, ki nima certifikata?

Zakaj ne, uradno ni jasno. Dejstvo pa je, da so finančne težave Hmezada postale vidne po tem, ko je vanje zašel turški gradbinec Yapi Merkezi, za katerega je podjetje delalo na gradbišču drugega tira železniške proge Koper-Divača. Turki so letos zaradi dolgov do podzivajalcev praktično zapustili gradbišče drugega tira, njihov sklop del pa je prevzel Kolektor. 

Garancijo za projekt vetrtne elektrarne je tako moralo zagotoviti podjetje Eko Star iz Škofje vasi pri Celju, partner Hmezada pri projektu. Obe podjetji sta do danes od Dravskih elektrarn prejeli 1,6 milijona evrov, torej dobro polovico pogodbenega zneska. 

Pri tem bo zaenkrat tudi ostalo. Kot smo razkrili, so februarja letos v Dravskih elektrarnah dobili na mizo ugotovitve nadzora, ki ga je nad projektom opravilo hrvaško svetovalno podjetje. To je našlo "resne" in "blažje" napake pri vseh treh lopaticah vetrnice. 

Zakaj je država sofinancirala slabo voden projekt?

Tu pridemo do naslednjega vprašanja: kako je mogoče, da je tako površno voden projekt, ki so ga na Dravskih elektrarnah očitno vnaprej zaupali izvajalcu v finančnih težavah, dobil denar države? 

Vlada ga je namreč septembra lani na predlog ministrstva, ki ga vodi Bojan Kumer, uvrstila med projekte, ki jih sofinancira državni podnebni sklad. Zanj je namenila 630 tisoč evrov. Bistvo: to se je zgodilo že dva meseca po tem, ko so na Dravskih elektrarnah vedeli, da Hmezad ne more zagotoviti bančne garancije. 

"Dravske elektrarne Maribor so na objavljen javni poziv 9. maja 2024 podale vlogo za sofinanciranje. Sklep o sofinanciranju je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) izdalo 10. junija 2024. Z morebitnimi težavami v času prejema vloge MOPE ni bil seznanjen, saj vetrna elektrarna še ni bila v fazi izgradnje," so nam včeraj odgovorili z ministrstva. 

Ministrstvo je sicer javni poziv za sofinanciranje operacij gradnje novih manjših proizvodnih naprav za izrabo vetrne energije objavilo 26. aprila 2024. Naključno ali ne, na isti dan so Dravske elektrarne potrdile investicijski program za projekt vetrne elektrarne Mali Log, teden dni pozneje pa posel oddale Hmezadu TMT.