Referendum o burkah je dimna zavesa za darila za najbogatejše

»Če daš nekomu, ki ima nizke dohodke, dodatnih 500 evrov, bo to porabil za luksuz. Če pa daš 500 evrov nekomu, ki že ima visoko plačo, pa bo to porabil za vlaganje.« Matej Tušak, član izvršilnega odbora stranke Fokus Marka Lotriča na soočenju pred referendumom o socialnih pomočeh

V kateri državi se večina ljudi vozi v službo z avtom, je politika razdeljena na dva pola, desnica na oblasti pa nasprotnike obklada s komunisti? Ta država ima velika vprašanja glede vloge države v gospodarstvu, oblast govori o prenapihnjenem javnem sektorju in načrtuje bistvene reze v javno porabo. Kdor je uganil, da gre za ZDA, ima prav. Prav ima tudi tisti, ki je uganil, da je to Slovenija.

Nenavadna podobnost med državama iz povsem različnih delov sveta dobiva novo poglavje. V obeh primerih nekateri oligarhi odkrito prezirajo srednje in nižje sloje. Tako smo v debati pred referendumom o obveznem družbeno koristnem delu za socialno pomoč slišali cvetko, kako boljše je denar dati premožnim, ker ga bodo ti naložili in ne porabili.

Saj ni to, da bi bila izjava povsem skregana z realnostjo. Res je, da bo nekdo, ki zasluži recimo tri ali štiri minimalne plače na mesec, dodatne stotake namenil investiranju. Verjetno bo kupil kake delnice, morda obveznice, lahko bo šlo za investicijsko nepremičnino ali kaj tretjega, kar mu bo v prihodnosti prineslo še več denarja. Res je tudi, da bo nekdo na minimalcu ta denar porabil za stvari, ki mu bodo olepšale vsakdan. Vse to je načeloma res.

Toda že samo namigovanje, da je zaradi tega bolj smiselno denar dati premožnejšemu, nam da vedeti, da je s sogovornikom nekaj narobe.

Preberite še:
Doma za, v parlamentu proti: dvoličnost nekdanje poslanke s konopljo

Zakaj bi denar raje dali bogatim kot revnim?

Res je, premožnejši bo denar verjetno izkoristil, da bi imel še več denarja. Zakaj bi bilo to boljše od višjega standarda revnejšega? 

Kakšno korist ima družba, če imajo premožnejši toliko več na račun revnejših? Nikakršne, jasno. Če bi to bil dober način, kako voditi družbo, bi se vsi naslajali nad življenjem v Angoli ali Nigeriji, kjer je elita bajno bogata, navadni ljudje pa komaj preživijo. Vsi bi si želeli živeti v kateri od arabskih držav, ker bi mogoče nekoč postali bogati in bi lahko teptali revne. Če bi bil to dober način vodenja družbe, bi evropski migranti rinili tja. Namesto tega, predvidljivo, gledamo obratno sliko.

Če pogledamo plakate po državi, nam nekateri kot zgled višjih neto plač ponujajo Švico. No, če malo pogledamo, kaj je res in kaj ne, davke tam zaračunavajo tako zvezna oblast kot posamezni kantoni. Najvišji so v Ženevi in Vaudu, kjer najbogatejšim poberejo po 51 odstotka dohodka. V Sloveniji bi sedaj ukinili najvišjo stopnjo, ki je postavljena na 50 odstotkov. Švico očitno že imamo doma, ampak bi jo eni ukinili, češ da je predraga.

Pri davkih in javni porabi se spet govori kot o strošku brez vrednosti, kot da je vsak evro plačan za javni sektor v naprej izgubljen in ga družba nikoli ne bo dobila nazaj. 

Preberite še:
Klanjamo se Trumpu, ki nam draži gorivo. In ga vabimo v Slovenijo na golf.

Nižji davki, a le za peščico izbrancev

Toda kaj ima družba od evra, ki ga prihrani bogatejši z nižjimi davki in ga vloži v svoj portfelj? Od javnega sektorja dobi to ali ono storitev. Lahko sicer debatiramo, ali je brezplačno srednje šolstvo res dobra stvar in ali ne bi denarja zanj raje prihranili za kaj boljšega. Zelo težko pa zagovarjamo tezo, da smo na boljšem, če moramo plačevati še šolo, da bo nekdo bogatejši plačeval manj davkov.

Kajti to je tisto, kar nam v resnici ponujajo. Za figovim listkom in kamuflažno mrežo so klici po nižjih davkih »za vse« v resnici nižji davki za peščico izbrancev. Drži, da bomo vsi imeli nižje davčne osnove in podobno, spet ne gre za laž. Toda nekateri bomo nekaj višji osebni dohodek drago plačali z omejevanjem javnih storitev, da bi lahko nekdo drugi prihranjeni denar naložil in ga v prihodnosti pomnožil.

Denarčki so kot zajčki. Če jih daš dovolj skupaj, bodo naredili nove denarčke. Kdor jih ima dovolj, to dobro ve in ta je tisti, ki zagovarja in plačuje politiko, da bi imel še več denarčkov. Kdor jih nima, je po novem vreden zaničevanja in prezira.

Toda politiki desnice so sila spretni. Vsak tak korak, ki bi nagradil njim ljube na naš račun, združijo z nečim glasnejšim, kontroverznim, kar bo zasedlo eter in izrinilo razpravo o resnih temah. Odličen primer so verižni referendumi, na katerih bomo, kot kaže, odločali o višjih maržah trgovcev z energenti, te so zakamuflirali v nižji DDV, in sočasno še o prepovedi nošenja burk v javnosti.

Preberite še:

Rončević ima prav: kriva sta devetletka in LGBT ideologija. Rešeni smo!

Preusmeriti hočejo pozornost stran od pomembnih tem

Pustimo ob strani dejstva, kot na primer malenkost, da burke v Sloveniji ni videti. Je nekaj posameznic, ki nosijo nikab, ampak to je drugačno oblačilo. To je malenkost, bistveno bolj pomembno je, da se bo debata vrtela okoli nošenja takih in drugačnih oblačil, pustnih šem, kostimov, noči čarovnic, verskih ogrinjal in tog. 

Debata se ne bo vrtela okoli tega, kako nižji DDV vpliva na proračun, ne bomo govorili o tem, kako bodo trgovci denar od nižjih davkov zadržali zase in nihče, prav nihče, ne bo vprašal, kateri del javne uprave bi krčili in kako bo to vplivalo na življenje v državi.

Ne, debata bo izključno o burkah, islamofobiji, ksenofobiji, sprejemanju in zavračanju takih in drugačnih posameznikov. To je namen strategije: pozornost odvrnejo nepomembne malenkosti, o katerih ima veliko ljudi zelo močna mnenja. Te malenkosti poberejo čas in energijo stran iz debate o velikih temah, recimo kako bodo višji dobički trgovcev z energenti in menjava proračunske luknje za proračunsko globel vplivali na Slovenijo in zakaj bi to bilo za družbo dobro.

Debata tudi ne bo o tem, kako bomo socialne delavce izučili za medicinske sestre ali učitelje v šolah zamenjali s teologi in nezaželene pedagoške delavce preusmerili v predelovanje rib ali jih prešolali za vodoinštalaterje. Mimogrede, smo že raziskali afero o Črni kocki in vplivu na volitve iz tujine? Tudi ta debata je potihnila pod plazom vedno manj pomembnih vprašanj in predlogov, ki so prebutasti za resno debato, a vseeno jemljejo čas in energijo.

Preberite še:
Dobrodošli v vzporedni Sloveniji: Hojs beži, Mahnič trobi, Grims išče Ruse

Kdo bo plačal račun za takšno politiko?

Slovenija ne bo napredovala tako, da vso energijo usmerimo v ozek nabor nepomembnih vprašanj in da velike, pomembne stvari, ki odločajo o naši prihodnosti, prepustimo specifični skupini dobro povezanih ljudi.

Prepoved burk in nikabov ne bo izboljšala države. Če bo nižji DDV postal način, kako trgovci poberejo večje marže, medtem ko se nam smejejo v brk, nam bo še vedno ostala proračunska vrzel, ki jo bomo polnili s krčenjem javnih storitev. Zakaj naj bi bilo to boljše za koga izven ozkega kroga dobro povezanih posameznikov?

V moderni državi revščina ni posledica pomanjkanja sredstev za revne, temveč nenasitnosti najbogatejših. Ti po novem tudi v Sloveniji oznanjajo, kako je boljše, če bogatijo oni, kot da imajo od skupnosti kaj revni.

Kaj nas čaka, če take stvari mirno spustimo, da splavajo mimo nas, pa vidimo vsak dan znova. Zaenkrat moramo za najhujše grozote še gledati mednarodne novice. Koliko časa še?

O avtorju:

Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.

Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.