Referendumi: prvi dan predčasno glasovalo več ljudi kot na volitvah v EU
Kaj nam prvi podatki o predčasnem glasovanju povedo o končni udeležbi na štirih referendumih? Lahko nasprotnikom uspe zrušiti zakon o »politični policiji«?
Prvi dan predčasnega glasovanja o štirih referendumih - zakonodajnem o noveli zakona o parlamentarni preiskavi in treh posvetovalnih (RTV, volilna pravica tujcev, socialne pomoči) - je po podatkih državne volilne komisije predčasno glasovalo 21.277 volivk in volivcev, kar je 1,25 odstotka vseh.
To je precej več, kot jih je to storilo na prvi dan predčasnega glasovanja o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Takrat je glasove oddalo le 9.308 volivk in volivcev oziroma 0,55 odstotka vseh, skupaj pa se je predčasnega glasovanja v treh dneh udeležilo dobrih 35 tisoč ljudi. Končna volilna udeležba je presegla 41 odstotkov, nasprotniki zakona pa so na volišča uspeli pripeljati več kot 370 tisoč ljudi, s čimer je bil presežen kvorum.
Medtem je udeležba na prvi dan zakonodajnega referenduma o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti znašala le 6642 volivk in volivcev oziroma 0,39 odstotka vseh volilnih upravičencev).
Pozor: udeležba na včerajšnji prvi dan predčasnega glasovanja je celo večja, kot je bila v enakem obdobju na zadnjih evropskih volitvah leta 2024. Takrat je prvi dan glasovalo 18.810 volivk in volivcev, kar je bilo največ v dosedanji zgodovini evropskih volitev. Tudi takrat je končna udeležba znašala dobrih 41 odstotkov.
Kaj nam torej včerajšnje predčasno glasovanje pove o udeležbi na referendumski dan?
Edino o zakonu o vodah je glasovalo več ljudi
Za zdaj kaže, da bo udeležba na predčasnem glasovanju druga največja v zgodovini, ko gre za referendume. Verjetno nedosegljiv je rekord iz leta 2021, ko je na referendumu o zakonu o vodah v prvih dveh dneh predčasno glasovalo kar 54.456 ljudi, kar je 3,2 odstotka vseh volilnih upravičencev. A tu velja poudariti, da je bil referendum organiziran v juliju, torej v času dopustov.
Pri vseh ostalih referendumih je bila udeležba na predčasnem glasovanju precej nižja kot včeraj:
- na obeh referendumih o zakonu o drugem tiru se je predčasnega glasovanja skupaj udeležilo manj kot 11.000 ljudi: prvega 8.378, ponovljenega pa le 2.541 oziroma 0,15 odstotka vseh volilnih upravičencev. To je najmanj v zgodovini.
- leta 2015 je na referendumu o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih predčasno glasovalo 15.796 volivk in volivcev, torej manj kot včeraj v enem dnevu.
- še manj ljudi je to storilo leto dni prej, ko so na referendumu odločali o arhivih.
To so bili do zdaj tudi edini referendumi, izpeljani po spremembi ustave in uvedbi kvoruma, po katerem se zakon ne uveljavi le v primeru, če proti njemu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Kako je bilo pred tem?
- leta 2010 je na referendumu o predlogu sporazuma o arbitraži s Hrvaško predčasno glasovalo 19.419 ljudi.
- podatkov o predčasni udeležbi na trojnem referendumu leta 2011 (o malem delu, pokojninski reformi in arhivih), s katerim je zavezništvo takratne opozicije in sindikatov zadalo verjetno končni udarec vladi Boruta Pahorja, ni na spletni strani državne volilne komisije.
- na referendumu o družinskem zakoniku leta 2012 pa je predčasno glasovalo manj kot 30.000 ljudi.
Kaj se spreminja z zakonom, o katerem odločamo na referendumu
Med vsemi nedeljskimi referendumi je zakonodajni le ta, ki se tiče sprememb zakonske ureditve parlamentarne preiskave.
Možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave bi tako imela po novem le še Sodni svet in generalni državni tožilec, ne pa več ostali preiskovanci. Obenem bi ti lahko zaradi kršitve svojih človekovih pravic tožbo v upravnem sporu vložili šele v osmih dneh po vročitvi končnega poročila preiskovalne komisije. Tega pa poslanci pri večini dosedanjih preiskav sploh niso sprejeli.
Predčasno je sicer mogoče glasovati še danes in jutri od 7. do 19. ure na 99 voliščih po državi, so danes sporočili z volilne komisije.
