Prva zmaga Žugljevih tarč: izvedo lahko, kdo je vohljal za bančnimi računi

Tarče nezakonitega brskanja po bančnih računih v aferi slovenski Watergate, ki velja za eno največjih zlorab v zgodovini slovenskih institucij, so dobile prvo pravno zadoščenje.

Ustavno sodišče je namreč v začetku septembra za neustavne razglasilo tri določbe zakona o preprečevanju pranja denarja (ZPPDFT-2). Gre za določbe, zaradi katerih posamezniki, ki jih je obravnaval urad za preprečevanje pranja denarja (UPPD), še osem let pozneje niso mogli izvedeti, ali in katere njihove osebne in bančne podatke je pridobival. Informacije o tem niso smeli dobiti, četudi urad pri analizi njihovih podatkov ni zaznal sumov kaznivih dejanj ali drugih nepravilnosti. 

Pobudo za presojo ustavnosti teh določb je junija 2022 na ustavno sodišče vložil urad informacijske pooblaščenke, ki ga je takrat vodila Mojca Prelesnik. Nanj se je pred tem obrnila tedanja novinarka necenzurirano.si Vesna Vuković. To je storila po tem, ko ji aprila 2022 na UPPD niso želeli razkriti, v katere njene osebne, bančne in druge podatke so vpogledovali in jih obdelovali.

Že pred tem smo namreč na necenzurirano.si iz več virov izvedeli, da so na UPPD jeseni 2021 pridobivali bančne podatke treh novinarjev našega medija in nekaterih njihovih sorodnikov. To brskanje so formalno »pokrili« s prijavo Roka Snežiča. Nato je bil del teh podatkov pred volitvami leta 2022 v manipulativni obliki objavljen na spletnih portalih iz omrežja SDS.

Takrat je UPPD vodil Damjan Žugelj, ki je od avgusta letos skupaj s petimi nekdanjimi sodelavci z urada v sodni preiskavi. Specializirano državno tožilstvo jim očita 100 kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja in 124 kaznivih dejanj zlorabe osebnih podatkov. 

Kaj odločitev ustavnega sodišča pomeni za Žugljeve tarče? Kako jo komentirajo v uradu informacijske pooblaščenke? In kje smo našli končni dokaz, da so na UPPD v času tretje Janševe vlade brskali po naših bančnih računih?

Preberite še:
Slovenski Watergate: Damjan Žugelj s sodelavci iz SDS v sodni preiskavi

Kaj je odločilo ustavno sodišče

Ustavno sodišče je vsebinsko presojalo več določb ZPPDFT-2. Pri tem je odločilo, da so tri v neskladju z ustavo. To so:

- peti odstavek 51. člena, ki govori o osemletni prepovedi razkritja informacij o dostopu do podatkov iz registra dejanskih lastnikov;

- drugi odstavek 134. člena, ki govori o osemletni prepovedi razkritja informacij o določenih aktivnostih zavezancev, UPPD in drugih organov;

- prva alineja petega odstavka 145. člena, ki predpisuje osemletni odlog pravice posameznika do vpogleda v določene osebne podatke, ki jih hrani urad.

Zakaj so te določbe neustavne? Ker predpisujejo absolutni osemletni rok, v katerem UPPD podatkov oziroma informacij posameznikom, ki jih je obravnaval, ne sme razkriti, ali in kaj je z njihovimi podatki počel. 

Šlo je za avtomatizem, ki je veljal za vse, so opozorili na ustavnem sodišču. Na uradu jim tako nikoli ni bilo treba preverjati, ali bi s tem, ko bi obravnavanim posameznikom informacije o tem razkrili, sploh lahko še škodovali postopku. 

Temu zdaj ne sme biti več tako, je odločilo ustavno sodišče. Ni namreč dopustno kar vnaprej domnevati, da bo razkritje podatkov škodljivo ves čas osmih let, ampak bodo morali na UPPD vsakič preveriti, ali nevarnost za to v konkretnih primerih še obstaja.

Preberite še:

"Ne morem izključiti, da so na uradu vzporedno zbirali podatke z bančnih računov"

Pooblaščenka: Ustavni sodniki so dali pomembno sporočilo

»Gre za pomembno odločitev glede razlage dopustnega obsega omejitev ustavne pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki v Republiki Sloveniji,« je odločitev komentirala sedanja informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik. 

»Ustavni sodniki so dali pomembno sporočilo, da je treba vedno in pri vsakem posegu v pravice posameznika zakone sprejemati ob upoštevanju načela sorazmernosti. (...) Določbe so namreč posameznikom za osem let odložile seznanitev z lastnimi osebnimi podatki oziroma z informacijami o dostopu do njih, in sicer samodejno, brez presoje konkretnega primera, tudi takrat, ko bi razlogi za zadržanje informacij v praksi že prenehali,« je pojasnila.

Pri tem je pooblaščenka posebej poudarila, da je ustavno sodišče določilo tudi, kako naj se ta odločba izvrši. Posameznikom, ki so že vložili zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, se lahko tako vpogled zavrne le, če bi UPPD utemeljeno ugotovil, da bi lahko takšno razkritje škodilo odkrivanju ali pregonu pranja denarja ali financiranja terorizma. 

Pri tem velja opozoriti, da določbe, ki jih je ustavno sodišče razglasilo za neustavne, Žugljevim tarčam še vedno povzročajo velike težave tudi v vsakdanjem življenju. Po naših podatkih so banke zaradi zaznambe v sistemu več posameznikom, ki so se takrat znašli pod lupo urada, v zadnjih letih zaprle bančne račune ali onemogočile najem kredita, četudi se jih je urad lotil na nezakonit način, pri analizi podatkov pa ni ugotovil ničesar spornega.

Preberite še:
Koga vse je obveščal Žugelj

Uradno: Žugljevi brskali po računih novinarjev necenzurirano.si

Pritrdilno ločeno mnenje, ki ga je v zadevi spisal ustavni sodnik Primož Gorkič, sicer omenja dva konkretna postopka operativne analize bančnih podatkov, ki ju je opravil UPPD. Ob novinarjih našega portala, »ki so objavljali kritične novinarske članke o uradu«, še odvetnico Natašo Vrečar Zorčič, soprogo takratnega predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, ki je bila leta 2021 prva tarča urada.

Gre za končni dokaz, da so Žugljevi uslužbenci brskali po računih novinarjev necenzurirano.si. Te sume smo želeli preveriti že v začetku leta 2022. Takrat smo se trije novinarji obrnili na banke, pri katerih so imeli odprte račune. 

Kmalu zatem so Vesni Vuković na banki potrdili, da je septembra 2021 prišlo do »zbiranja podatkov na podlagi prejetih zahtevkov tretjih oseb«. Pri tem je banka med pravnimi podlagami navedla tudi zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma.

»Ta odločba je prelomna. So stvari, ki ne smejo iti kar tako mimo«

»Zahvaljujoč vztrajnosti Vesne Vuković in odločnosti urada informacijske pooblaščenke smo dočakali prelomno ustavno odločbo, ki je pomembna tako za naprej kot za nazaj. Številnim bo namreč pomagala razkriti, kaj se jim je v tej, na papirju še vedno pravni in demokratični državi, dogajalo v letih 2021 in 2022, ko je po njihovih bančnih računih brez pravega razloga brskala 'Udba' z urada za preprečevanje pranja denarja. So stvari, ki ne bi smele iti kar tako mimo. To je znak, da se v tem primeru to morda le ne bo zgodilo,« je odločitev ustavnega sodišča komentiral Primož Cirman, urednik necenzurirano.si.

Vesna Vuković je zato informacije o tem, ali in kdo je obdeloval njene bančne podatke, zahtevala od UPPD. Ker so jo tam zavrnili, se je obrnila na informacijsko pooblaščenko. 

Preberite še:
Brskala po bančnih računih, za nagrado jo SDS pošilja v parlament

Po štirih letih se postopek lahko nadaljuje

»Ta dejstva in druge neuradne informacije, ki sem jih pridobila v zadnjih mesecih, dokazujejo, da je podatke z računa zahteval UPPD – in to zaradi namena, ki nima povezave z osnovnimi nalogami tega organa, zaradi česar je prišlo do zlorabe njegovih pooblastil. Sama nikoli nisem bila osumljena, obtožena ali obsojena zaradi kakršnega koli kaznivega dejanja,« je maja 2022 v pritožbi zapisala Vesna Vuković. 

»UPPD je podatke, ki so zaščiteni z bančno tajnostjo, pridobil na podlagi popolnoma izmišljenega pravnega in vsebinskega temelja, kar bi lahko opisali tudi kot delo na podlagi izmišljenih anonimk brez resnega preizkusa sumov storitve kaznivih dejanj in s tem zakonitega dela UPPD,« je poudarila. 

Urad informacijske pooblaščenke je takrat pozvala, naj preišče, kako je urad obdeloval te podatke in kdo so odgovorne osebe, ki so jih zlorabile. Prejšnji teden, več kot štiri leta pozneje, so nam na uradu informacijske pooblaščenke pojasnili, da se bo prekinjeni postopek zdaj »nadaljeval v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča«.