Politični valjar desnice je prvič obstal v jesenskem blatu #komentar

Pol leta po tem, ko je desnica v Sloveniji prevzela oblast, najprej prek parlamentarne večine, pri kateri je šla v španovijo z Zoranom Stevanovićem, nato pa s sestavo vlade, je doživela do zdaj najhujši poraz. In to na svojem terenu. 

Ta poraz je večplasten. Najprej zato, ker nihče zares ni verjel, da lahko desnica zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi izgubi. Tega ni napovedovala nobena javnomnenjska anketa. Tudi v vrstah civilne družbe, ki je bila glavni motor kampanje, ni bilo veliko tistih, ki so iskreno verjeli, da lahko zakon res pade. Gre za temo, ki bo sama po sebi težko mobilizirala množice, so ugotavljali analitiki. 

Tudi ostale okoliščine niso šle na roko nasprotnikom ukinitve vsakršnega pravnega varstva v parlamentarnih preiskavah. Velika večina medijev ni problematizirala te namere koalicije. V SDS so se odločili na edini zakonodajni referendum prilepiti še tri posvetovalne, ki so jamčili udeležbo njenih volivcev. Ob znani mobilizacijski mašineriji te stranke se je zdel rezultat znan vnaprej.  

Rezultati zakonodajnega referenduma po volilnih okrajih

Rezultati volitev v državni zbor 2026 po volilnih okrajih

Ponovimo še enkrat: nič ni kazalo na to, da bi lahko novela zakona o »politični policiji« padla. Celo prejšnja koalicija Roberta Goloba nekaj mesecev po prevzemu oblasti ni izgubila nobenega od treh jesenskih zakonodajnih referendumov. Mar je res mogoče, da bi se to zgodilo Janševi? In se je.

Tu pridemo do druge razsežnosti, zaradi katere je poraz desnice še toliko večji. V slovenski politiki je vrsto let veljalo nekaj nepisanih pravil. Eno od teh je bilo, da so referendumi največje orožje SDS, saj da je zanje zgolj ta stranka kadarkoli sposobna mobilizirati dovolj ljudi. 

A dobili smo nov dokaz, da je to prepričanje bolj ali manj le še mit. Če odštejemo referenduma o EU in Natu iz leta 2003, še nikoli v tem stoletju na referendum ni prišlo več kot 900 tisoč ljudi. Za lažjo predstavo: včeraj je na volišča prišlo več ljudi kot na volitve v državni zbor leta 2018. Kljub temu je SDS izgubila edini referendum, ki šteje. Le slabih dva tisoč glasov je bila v nedeljo zvečer od poraza oddaljena tudi pri posvetovalnem referendumu o plačevanju RTV prispevka, kar bi bilo zanjo prava katastrofa. 

Res je, Slovenija je še vedno močno polarizirana država, to smo znova videli.  Okraji, kjer je zmagal »proti«, so v veliki večini isti okraji, kjer je marca letos slavilo Gibanje Svoboda. Toda zdi se, da so prebivalci Slovenije v tem desetletju vendarle spoznali tisto, kar je bistvo demokracije: da udeležba na voliščih res šteje. 

Na mestu je naslednje vprašanje: se je desnica z manevrom s tremi dodatnimi referendumi v resnici ustrelila v koleno? Je nanje privabila tudi ljudi, ki so bili »3 x za«, a si hkrati želijo pravne varovalke pri parlamentarnih preiskavah? 

Tretja razsežnost poraza je psihološka. Včeraj se je za desnico končalo obdobje serije političnih zmag. To se je začelo z evropskimi volitvami leta 2024, nadaljevalo z dvema dobljenima referendumoma v letu 2025 in doživelo veliki finale z zmago SDS v povolilnem kupčkanju spomladi letos, po katerem je Janša uspel sestaviti svojo četrto vlado. 

To serijo zmag je desnica razumela kot »bianco menico«, da lahko državo ureja po svoje. V nekaj mesecih si je odprla praktično nepregledno število front, od sindikatov do javnega sektorja. Napadala je, kjer je lahko, prevzela je praktično vse vzvode oblasti in šla v ideološki boj na področju šolstva, kulture in medijev. 

A pri tem so na desnici spregledali znamenja, da se jim lahko ta taktika maščuje. Aktualna vlada v javnomnenjskih anketah že po nekaj mesecih uživa le 35-odstotno podporo. Vtis je, da se je desnica šele proti koncu kampanje začela zavedati, da se ji lahko tudi zalomi. Od tu verjetno odločitev, da z vladne mize tik pred referendumom umakne načrtovano krčenje javnega sektorja za 10 odstotkov v letih 2027 in 2028.

Politični valjar, ki je dve leti teptal vse pred sabo, je tako včeraj prvič obstal v jesenskem blatu. Kaj to pomeni za naprej? Če je bil ta »super referendumski dan« generalka za decembrski referendum o interventnem zakonu, ki je ključnega pomena za dolgoročni obstoj te vlade, desnici ni uspela. O tem so včeraj zvečer nazorno pričali obrazi in besede prvakov koalicije. 

Res je, da so bili včerajšnji referendumi le en kamenček v verižici političnih dogodkov, ki bodo sledili v naslednjih tednih (lokalne volitve, referendumi). Toda avra nepremagljivosti desnice se je razblinila. In to utegne biti največja srednjeročna politična posledica včerajšnjega večera.