Luknje v Erarju: kaj pravi odvetnik, ki naj bi dobival milijone od HSE, Darsa, Elesa ...

Prenovljena aplikacija Erar, ki jo je včeraj predstavila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), očitno vsebuje serijo napačnih in zavajajočih podatkov o transakcijah državnih podjetij. 

Že včeraj so tako v družbi Gen-I zanikali, da bi 20 milijonov evrov nakazali fizični osebi, o čemer je poročalo več medijev, ki so se sklicevali na podatke iz Erarja. Danes so tako v upravi za javna plačila potrdili, da je šlo za napako. Pri tej transakciji je namreč šlo za nakazilo na račun Centralne klirinško-depotne družbe (KDD), s katerim je GEN-I poplačal glavnico izdane obveznice. 

Podobne napake so v uradu za javna plačila do zdaj odkrili pri Slovenskem državnem holdingu (SDH), Darsu, Pošti Slovenije, Modri zavarovalnici in mariborskem javnem holdingu. V KPK s prstom kažejo na upravo za javna plačila, saj da gre za njihove podatke. Tam odgovarjajo, da jih KPK pred objavo prenovljene aplikacije nikoli ni povabil k testiranju.

Toda luknje se očitno pojavljajo tudi v sami aplikaciji, ki jo je včeraj razkril KPK. Po našem dosedanjem preverjanju namreč prihaja v novem sistemu Erar do množičnih napak pri prikazovanju transakcij, predvsem tistih podjetij, ki so lastniško ali upravljavsko povezane s Slovenskim državnim holdingom (SDH).

Primer 1: mariborski odvetnik, ki mu Erar pripisuje milijone

Pri njenem pregledu smo tako našli primer mariborskega odvetnika Petje Jenčiča, ki je po podatkih iz prenovljene aplikacije daleč največji zaslužkar v državnih podjetjih. Iz hitrega pregleda izhaja, da posluje s SDH, Darsom, Holdingom Slovenske elektrarne (HSE), Elesom ... 

Vsa ta podjetja naj bi mu lani, tako Erar, v večkratnih enakih nakazilih plačala identični znesek – 6,1 milijona evrov.

Če bi to držalo, bi bil Jenčič z naskokom prvi na seznamu odvetnikov, ki imajo največ poslov z državnimi podjetji. A kot nam je danes pojasnil Jenčič, gre za napako. 

Dejansko je Jenčič na svoj račun res prejel eno 6,1-milijonsko nakazilo in to od SDH. Razlog: poplačilo stranke, ki jo je zastopal na podlagi sodne odločbe iz enega od denacionalizacijskih postopkov. SDH je namreč pravni naslednik nekdanje Slovenske odškodninske družbe (Sod), ustanovljene za poplačilo obveznosti do upravičencev iz denacionalizacije. 

"Gre za sodno-upravno zadevo, denacionalizacijo, ki se vleče od leta 1991 in seveda za sredstva strank, nakazana na fiduciarni račun, ki ga imamo odvetniki, notarji. Razumljivo pa je, da upravičencev do teh denarnih sredstev zaradi načela poklicne molčečnosti ne morem razkrivati," nam je dejal Jenčič. Drugih plačil iz državnih podjetij ni prejel, je zatrdil.

Zelo podobna zgodba so nakazila še eni odvetnici Jerneji Jazbinšek-Goričan, ki je po Erarju prejela identične milijonske zneske od SDH, Elesa, Darsa in Gen-I.

Primer 2: od kje Meji Šentjur pol milijarde evrov? 

Kmetijska družba Meja Šentjur, ki se ukvarja s predelavo in prodajo jajc, je v 100-odstotni lasti SDH in letno ustvari 11 milijonov evrov prihodkov. Erar prikazuje podatke o njenih plačilih od septembra 2024 naprej.

Po podatkih novega Erarja je podjetje v istem obdobju opravilo za slabih šest milijonov evrov nakazil. Toda v ločenem grafu novega Erarja, kjer so posebej našteti posamezni prejemniki sredstev, je razvidno, da je Meja Šentjur opravila za 285 milijonov evrov plačil HSE, 253 milijonov evrov Termoelektrarni Šoštanj, 80 milijonov evrov Borzenu in tako naprej. Skupaj torej več kot pol milijarde evrov na račune državnih energetskih družb. Vseh plačil pa naj bi bilo za več milijard evrov.

Ko preverimo zgolj mesec oktober 2024, ugotovimo:

- da je družba po podatkih novega Erarja imela za 1,5 milijona evrov plačil,

- v ločenem grafu je razvidno, da je bilo plačil za več milijard evrov,

- po podatkih Uprave za javna plačila, od koder naj bi podatke črpal KPK, pa je bilo plačil za skoraj 1,8 milijona evrov.

Sistemska napaka v novem Erarju

Enake napake se pojavljajo pri številnih podjetjih, v katerih ima država prevladujoč delež, med drugim Eles, SDH, Gen-I in Istrabenz Turizem. Pri vseh gre za milijardne zneske, ki pa se med seboj kljub temu razlikujejo.

To dokazuje, da ne gre samo za podvajanje podatkov, temveč za globljo sistemsko napako v delovanju prenovljenega Erarja. Zaradi tega je pod vprašajem tudi točnost praktično  vseh podatkov v aplikaciji, ki naj bi poskrbela za večjo transparentnost porabe javnega denarja.