V uredništvu necenzurirano.si smo sredi septembra prejeli pismo, v katerem nas je anonimni avtor opozoril na dva prihajajoča gradbena posla na domači železniški infrastrukturi. Šlo je za razpisa za:
- nadgradnjo železniških postaj Brezovica in Preserje na progi Ljubljana-Divača, ki je predvidel tudi gradnjo železniškega postajališča Vnanje Gorice s povezovalnimi cestami,
- nadgradnjo železniške proge med Dobovo in Zidanim mostom na območju Krškega.
Obe javni naročili je konec avgusta, torej slabe tri tedne preden smo prejeli anonimno pismo, objavila direkcija za infrastrukturo. Ta sodi pod okrilje istoimenskega ministrstva, ki ga vodi Alenka Bratušek.
Avtor pisma nas je že takrat opozoril, da sta oba razpisa odločena vnaprej. "Že danes vemo, kdo bo dobil prvi projekt in kdo drugi," je zapisal. Napovedal je, da bo na prvem razpisu zmagalo gradbeno podjetje Kolektor Koling, na drugem pa Cestno gradbeno podjetje (CGP) iz Novega mesta. Zakaj? Ker se to vidi iz razpisnih pogojev, navaja pismo.
Z avtorjem pisma nam nikoli ni uspelo stopiti v stik. Elektronski predal, s katerega nam je poslal pismo, je kmalu zatem prenehal delovati. Toda tri mesece pozneje se je izkazalo, da je imel skoraj v celoti prav. Kaj vse se je torej zgodilo v vmesnem času?
Preberite še:
Nekoč smo imeli tajkune. Zdaj okrog javnih milijard nastaja oligarhija.
Prvi razpis: ena ponudba, ki jo pošlje Kolektor
Na prvi razpis, torej za nagradnjo postaj na progi do Divače, je do sredine oktobra, ko se je iztekel rok, prispela le ena ponudba. Oddal jo je konzorcij, ki ga vodi Kolektor Koling, v njem pa sodelujejo še Železniško gradbeno podjetje (SŽ-ŽGP), Kolektor Igin, GH Holding in CGP. Tako je napovedal tudi avtor pisma.
Vrednost ponudbe skupaj z DDV znaša 138 milijonov evrov. To naj bi bilo precej več od ocenjene vrednosti projekta, kar je v zadnjem letu dni pri največjih domačih železniških projektih že reden pojav.
Toda, kot je opozarjal avtor pisma, so šli nekateri pogoji, ki jih je od ponudnikov zahtevala direkcija za infrastrukturo, zelo na roke ponudniku, ki naj bi bil znan že vnaprej. Prav to naj bi od prijave odvrnilo več drugih potencialnih ponudnikov.
Razpis tako določa, da je vodja gradnje lahko nekdo, ki je v zadnjem desetletju vodil vsaj en projekt nadgradnje, novogradnje ali obnove železniške postaje na območju EU v vrednosti najmanj 15 milijonov evrov. Za primerjavo: na lanskem razpisu za nadgradnjo železniške postaje v Novi Gorici, na katerega se je prav tako kot edini prijavil isti ponudnik (konzorcij, ki ga je vodil Kolektor Koling), je zahtevana vrednost znašala 20 milijonov evrov, torej pet milijonov evrov več.
Vse to ob dejstvu, da bo nadgradnja postaje v Novi Gorici približno trikrat cenejša od projekta na progi proti Divači. Obenem je direkcija od vodje del in njegovega pomočnika zahtevala aktivno znanje slovenščine, ki ga pri projektu v Novi Gorici ni.
Preberite še:
Z vlakom prišel še aneks za 18 mio: zakaj se železniski projekti dražijo
Drugi razpis: pogoj, ki naj bi omejeval konkurenco
Konec avgusta, štiri dni po prvem razpisu, ki ga omenja pismo, je bil objavljen še drugi razpis - za nadgradnjo proge na območju Krškega. Pri tem razpisu je avtor pisma napovedal zmago CGP. Ali je imel prav, bo morda jasno šele 18. decembra, ko se izteče nov, že tretji rok za oddajo ponudb.
Toda za zdaj mu ne kaže slabo. Nekateri potencialni ponudniki so namreč v zadnjih tednih ugotavljali, da gre razpis na roko največjim domačim gradbincem, ki že gradijo na železnicah. Enako je v pismu, ki smo ga prejeli, zatrjeval anonimni avtor.
Na kakšen način? Pogoji pri drugem, cenejšem razpisu so precej strožji kot pri prvem. Primer: vodja gradnje v Krškem je moral pred tem sodelovati pri projektu, kjer je izvajalec del zamenjal vsaj deset kretnic. Tako podrobno predpisanega pogoja pri razpisu za progo do Divače ni, saj se zahteve na področju kadrov pretežno nanašajo le na vrednost del.
To je še toliko bolj nelogično, ker bo drugi projekt precej cenejši od prvega. Njegova prvotna ocenjena vrednost znaša "le" 38 milijonov evrov. Ravno zato pa je toliko bolj zanimiv za potencialne konkurente, ki do zdaj niso v večji meri sodelovali pri gradnji državnih železniških projektov.
Preberite še:
Podražitve na železnicah: nova postaja ne bo stala 81, ampak 170 mio evrov
Zakaj se pogoji na državnih razpisih tako razlikujejo?
Toda več potencialnih ponudnikov je po objavi javnega naročila kar sedemkrat posebej opozorilo na enega od pogojev: da je moral ponudnik v preteklosti že izvesti najmanj eno novo- ali nadgradnjo železniške postaje v vrednosti 15 milijonov evrov.
To je po njihovem sporno zato, ker takega pogoja na drugih razpisih ni bilo. Pri 63 milijonov evrov vrednem projektu postaje na Pragerskem, za katerega je direkcija leta 2019 izbrala Riko, takšne reference sploh ni zahtevala.
Prav tako naj bi bilo sporno, ker direkcija kot referenco priznava zgolj dela, opravljena pri gradnji postaj, ne pa tudi drugih del na železniški infrastrukturi. Na lanskem razpisu za gradnjo železniške postaje Jesenice, ki je zaradi visoke cene močno odmeval v javnosti, je bilo drugače. Takrat je direkcija zahtevane reference porazdelila na različna gradbena dela pri projektu. Tudi zato so se nanj prijavili trije različni ponudniki.
Prav ta pogoj je bil razlog, da je gradbeno podjetje GIC Gradnje, ki je v lasti Ivana Cajzka, sprožilo postopek pred državno revizijsko komisijo. "Naročnik bi moral (...) dopustiti, da se predmet posla nanaša na nadgradnjo železniške proge, ne pa ga vezati izključno na nadgradnjo železniške postaje. Od leta 2015 so bile vse obnove oziroma nadgradnje železniških postaj v Sloveniji razpisane znotraj projektov nadgradenj železniških prog," so zapisali v pritožbi.
"Namen (naročnika, op. a.) je privilegirati ponudnika, ki je v preteklosti kot samostojen posel izvedel le nadgradnjo železniške postaje, ni pa izvedel nadgradnje železniške proge," so dodali v GIC Gradnjah.
Toda na državni revizijski komisiji, ki jo vodi Samo Červek, so očitke družbe GIC Gradnje v celoti zavrnili in se postavili na stran direkcije. Zahtevane reference naj ne bi bile v ničemer sporne. Dejstvo, da je taista direkcija v drugih zadevah določala drugačne, bolj ohlapne referenčne pogoje, pa je "za odločitev v konkretni zadevi pravno nepomembno".
Preberite še:
Alenka Bratušek ima problem: cene njenih projektov gredo v nebo
