Alenka Bratušek pravi, da ima vrh glave gradbenih baronov. To lahko hitro dokaže.

Pred dnevi je bilo na državni Družbi za avtoceste (Dars) spet burno. Tokrat ne zaradi poslov z avtovleko, kriminalističnih preiskav, amandmajev, ki bi jih pisala nekdanja hišna odvetnica, lobistov, ki bi zahtevali provizijo, ali zato, ker bi kakšen samooklicani lobist štel denar pred kamero. "Počilo" je na nadzornem svetu.

Razlog: astronomska podražitev ključnega, 17 kilometrov dolgega odseka hitre ceste do Koroške. Še leta 2022 so na Darsu njegovo vrednost ocenjevali na 269 milijonov evrov (brez DDV). Nato so sredstva, namenjena za ta projekt, dvignili na približno 370 milijonov evrov. A tudi to očitno ne bo dovolj. Nova cena, ki jo zahteva konzorcij domačih gradbincev na čelu s Kolektorjem CPG, znaša 400 milijonov evrov. 

To je – verjeli ali ne – kar 130 milijonov evrov več od prvotno ocenjene vrednosti izpred slabih treh let. Za primerjavo: 130 milijonov evrov je država izplačala vsem podjetjem, ki so jih poleti 2023 prizadele poplave. To je 50 milijonov evrov več od celotne vsote denarja, ki ga bo država namenila za izplačilo zimskega dodatka za - pozor - vseh 550 tisoč upokojencev. 

Toda tudi ta podražitev bi šla na Darsu zelo verjetno skozi, če ne bi prišlo do intervencije od zunaj. V zgodbo se je namreč vpletla ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. 

Preberite še:
Kdo je ugrabil Slovenijo? Gradbeni in zdravniški baroni.

Se je simbioza med Bratušek in gradbinci začela krhati?

Uradnih informacij o tem, kaj se je dogajalo na seji Darsovih nadzornikov (vodi jih Andrej Šušteršič), ni mogoče dobiti. Vsi so se zavili v molk. A dobro obveščeni pravijo, da so na Darsu, tik preden so želeli prižgati zeleno luč za podpis pogodbe z Kolektorjem CPG, dobili klic nezadovoljne ministrice. 

Ta je v zadnjih dneh prvič v tem mandatu začela oštevati gradbince. Poziva jih, "naj se ne zaplezajo" pri projektih in da pričakuje izvedbo del "v okviru finančnih sredstev, zagotovljenih za izvedbo projekta". "Ministrica Bratušek verjame, da bosta tako poslovodstvo kot nadzorni svet ravnala gospodarno, učinkovito in odgovorno do prebivalcev Koroške," so sporočili iz njenega kabineta. 

V enem mesecu gre že za tretji, dokaj močan signal, da se je simbioza na relaciji Bratušek-gradbinci, ki je zaznamovala prvi del njenega mandata, začela krhati. 

Prvi takšen signal smo videli na Jesenicah. Če je Bratušek še celotno lansko jesen skušala "pokriti" dejstvo, da bo prenova tamkajšnje železniške postaje stala kar 137 milijonov evrov, je po novem letu obrnila ploščo. Direkcija za infrastrukturo je ponudbo, ki jo je oddal Riko Janeza Škrabca, označila za nedopustno in postopek zaključila brez oddaje naročila. Drugi takšen signal je prišel z drugega tira, kjer se je projektno podjetje 2TDK postavilo po robu zahtevi Kolektorja CPG za 350-milijonski aneks. 

Kaj se torej dogaja?

Preberite še:
200 aneksov se je prelilo v rekordne dobičke domačih gradbincev

Sto milijonov evrov je le še opomba na prtičku v gostilni

Nesporno dejstvo je, da so posamezni domači gradbeni baroni izgubili občutek za čas in prostor. Dobro desetletje po tem, ko se je slovensko gradbinštvo začelo pobirati po rušilnem valu, ki ga je ob finančni krizi in varčevanju pri investicijah skoraj uničilo, je slika popolnoma drugačna. Fantje, ki so nekoč preživeli, ker so znali biti skromni, so se razbohotili do točke, ko je sto milijonov evrov le še opomba na prtičku v kakšni gostilni. 

Na tem mestu smo pred časom že zapisali: načeloma je logično in prav, da največje infrastrukturne projekte gradijo domača podjetja. A težave so se začele, ko so največji domači gradbinci med sabo sklenili premirje (eni bi rekli kartel). Naenkrat konkurence ni bilo več. EU je blokirala Kitajce, Turki so se zdaj osramotili na drugem tiru. Avstrijci so v Sloveniji vedno vedeli, do kam lahko gredo, Italijanov pa praktično ni več. 

Domači gradbeni baroni so - še bolj kot v zlatih časih Ivana Zidarja - postali gospodarji razpisov. Ne tako malokrat se je v zadnjih dveh, treh letih v gradbenih krogih več mesecev vnaprej vedelo, kdo bo dobil kakšen posel in po kakšni ceni. 

Preberite še:
Kdo je blokiral račune Turkov na drugem tiru? Zmagovalca stečaja Zidarjevega SCT.

Prva naloga ministrice je skrb za javni denar

Prihajalo je do absurdov. Medtem ko je celotna država občasno gorela zaradi različnih afer, kjer je bilo v igri nekaj milijonov evrov, so šli praktično neopazno mimo stomilijonski razpisi z enim ponudnikom in projekti s 15 aneksi. Dogajanje na terenu je v letu ali dveh povozilo ocenjene vrednosti investicij. Ni se mogoče znebiti občutka, da so gradbinci rast cen materialov in storitev po epidemiji izkoristili za njihovo navijanje. 

Investicij je zdaj že toliko, da posamezni gradbinci zanje nimajo na voljo več operative. Zato jo selijo med gradbišči, nesrečni državi in občinam pa zaradi zamud izstavljajo anekse. 

Pri tem Alenka Bratušek do zdaj ni delovala, kot da jo vse to pretirano moti. Kvečjemu nasprotno: največji igralci v domačem gradbeništvu so vedeli, koga od njenih zaupnikov je dobro imeti v telefonskem imeniku. Je ploščo obrnila, ker je ugotovila, da je do volitev še leto dni? Ali pa je tudi sama ocenila, da so šli baroni predaleč? Je opazila, da so postali preveč arogantni in pohlepni? 

V vsakem primeru bo zanimivo opazovati, kaj sledi. Bratušek je čez noč odprla tri fronte (Koroška, drugi tir, Jesenice) proti ljudem, ki so se bolj ali manj odvadili slišati besedo "ne", njihovi finančni viri pa so praktično neomejeni. Vnaprej je jasna le ena stvar: prva naloga ministrice in vseh ljudi v njeni verigi je skrb za javni denar. Vsak preplačan kilometer asfalta ali železniške proge pomeni, da ga je manj. Za vse nas.