V Sloveniji imamo z načrtovanjem investicij že vrsto let velike težave. Njihova končna cena je pogosto precej večja od napovedane. V večini primerov se podražijo med samo gradnjo. Včasih pa se prvotni načrti spremenijo v projekte, ki jih ni mogoče označiti drugače kot megalomanske. Takšnega zdaj pripravljajo v Grosupljem, eni od najbolj razvitih slovenskih občin.
Tamkajšnji župan Peter Verlič, sicer vidni član stranke SDS, je tako še leta 2020 napovedal gradnjo novega kulturnega centra z glasbeno šolo. Zanj se je občina odločila kot ena od podpornic kandidature Ljubljane za naziv Evropske prestolnice kulture (EPK) v letu 2025. Pričakovana vrednost novega objekta je znašala od 9 do 10 milijonov evrov.
Toda danes, štiri leta pozneje, je jasno, da bo šlo za z naskokom največji projekt v zgodovini občine. V Grosupljem so se namreč odločili, da bodo skupaj z novim kulturnim centrom zgradili še upravno stavbo, ki bo med drugim imela Županovo dvorano s skoraj 500 sedeži v dveh nivojih. Načrtovana vrednost investicije tako znaša že 36 milijonov evrov (brez DDV), torej skoraj štirikrat več od prvotnih napovedi. Vse to ob dejstvu, da je Ljubljano pri kandidaturi za EPK 2025 premagala Nova Gorica, zaradi česar v Grosupljem težje računajo na pridobitev denarja za gradnjo.
Kdo je za to odgovoren? In zakaj bo občina samo za pridobitev dokumentacije, ki bo omogočila gradnjo, plačala skoraj tri milijone evrov?
Preberite še:
Zakaj je parkirna hiša, ki jo je otvoril Janša, stala dva milijona preveč
Hočevar prvi natečaj pospravil v predal
V začetku leta 2020 so na občini Grosuplje objavili javni natečaj. Z njim so iskali najbolj primerno urbanistično rešitev za "objekt kulturnega centra v Grosupljem". Kar je ključno, zmagovalec bi si vnaprej zagotovil donosno pogodbo za pripravo projektne dokumentacije.
Na natečaj se je pričakovano odzvalo več arhitekturnih pisarn. Prvo nagrado je dobilo podjetje Dans iz Ljubljane, ki ga je kot prvopodpisani avtor predstavljal priznani in večkrat nagrajeni arhitekt Miha Dešman, sicer tudi profesor na fakulteti za arhitekturo. Toda občina Grosuplje projekta ni nadaljevala, temveč ga je iz neznanega razloga zaustavila. Po neuradnih informacijah so se zmagovalci natečaja sestali s tedanjim direktorjem občinske uprave Dušanom Hočevarjem (SDS), s katerim pa niso našli skupnega jezika, saj je bilo jasno, da Ljubljana ne bo izbrana za EPK 2025.
Kljub temu je župan Verlič leto dni pozneje še vedno govoril o novi glasbeni šoli, začel pa je omenjati tudi izgradnjo nove upravne stavbe, "za katero že pripravljamo dokumentacijo". Na koncu so se odločili za združitev obeh projektov.
Preberite še:
Nekdanji minister gradi stanovanja. Kako je prišel do dovoljenja?
Občina vnaprej razkrila, koliko denarja imajo zanje
Februarja lani so objavili nov javni natečaj, na katerega se je odzvalo bistveno manj ponudnikov kot leta 2020. Prejeli so le dva elaborata. Po mnenju strokovne komisije je najboljšo rešitev pripravila skupina pod vodstvom manj znanega arhitekta Branka Burnaća. Z njim je še Mladen Perić iz projektantske družbe Elea IC in študentka arhitekture Tinkara Vrbinc Burnać. Na občini so ocenili, da so našli pravo ekipo.
Takoj po zaključku javnega natečaja so objavili javni razpis za pripravo projektne dokumentacije, na katerega se je smela prijavila le prej omenjena skupina. Občina pa jo je kar že vnaprej obvestila, da ima za to na voljo okoli 3,6 milijone evrov (z DDV). Edini ponudnik je zato zahteval natanko toliko denarja, občini pa je uspelo ceno s pogajanji spustiti za pol milijona evrov.
Toda še pred začetkom sodelovanja je prišlo do zapleta. Na javnem natečaju je zmagalo podjetje BB, Špela Vrbinc s.p., v katerem je Burnać prokurist. Isto podjetje se je prijavilo tudi na razpis za projektno dokumentacijo. Toda pogodbo je junija lani z županom Petrom Verličem podpisalo podjetje Format23, ki je bilo po podatkih ebonitete.si ustanovljeno teden dni prej, v poslovni register pa vpisano dva dni pred podpisom. Njegov direktor in lastnik je Burnać.
Naši viri dvomijo, da je to v skladu z zakonom o javnem naročanju, in ocenjujejo, da so se za menjavo podjetja, prek katerega bodo izpeljali posel, odločili zaradi tega, ker ima s.p. normirano obdavčitev in posledično omejitev glede višine prihodkov, ki jih lahko ustvari. Na občini so medtem pojasnili, da je avtor zmagovalnega idejnega projekta Burnać in je "podjetje Format23 pravni naslednik podjetja BB, Špela Vrbinc s.p.". Na novo podjetje pa da so prenesli vse pravice in obveznosti iz javnega natečaja.
Preberite še:
Branko Grims je lastnik vile. Ne bi je smel oddajati, a je našel luknjo.
Čez noč iz anonimnosti do "hišnega" arhitekta občine
Branko Burnać je sicer že od prej dober znanec vodilnih na občini Grosuplje. V letu dni, preden je bil izbran za pripravljalca dokumentacije pri največjem projektu, je postal "hišni" arhitekt občine. Leta 2022 je bil tako izbran za tri projekte:
- 39.550 evrov (brez DDV) vredno izdelavo idejne zasnove za ureditev centra Grosuplja,
- 38.650 evrov vredno izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo športnega parka v Brezju in
- 26.850 evrov vredno izdelavo idejne zasnove, projektne naloge in oceno investicije za novo upravno stavbo.
Vse te posle je dobil prek evidenčnih naročil, torej je bil povabljen k oddaji ponudbe. Kako so ga našli in na podlagi kakšnih referenc, ni znano.
Eno od naročil pa je bilo očitno povezano tudi s projektom, za katerega so nato na občini objavili javni natečaj in na katerem je zmagal Burnać. Ta začuda o tem nič ne ve. "Ne verjamem, da je to res," je odgovoril na vprašanje, ali je res pripravil idejno zasnovo za novo upravno stavbo. Ko smo mu pojasnili, da gre za uradne podatke občine, pa je postajal žaljiv in začel preusmerjati temo.
Kako se je v Grosupljem dražila parkirna hiša
Občina Grosuplje že ima veliko izkušenj z gradbenimi projekti, katerih cena je ušla izpod nadzora. Tako je parkirna hiša, ki so jo leta 2020 zgradili v središču mesta, v njej pa je 222 parkirnih mest, stala več kot šest milijonov evrov in je bila enkrat dražja od prvotnih ocen.
Še leta 2018 je bila ocenjena vrednost projekta le 3,5 milijona evrov (z DDV). Strošek izgradnje enega parkirnega mesta bi tako znašal okoli 15.750 evrov. To je približno toliko, kot sta stali parkirni hiši v Kopru, ki so ju zgradili v tistem času. Toda leto dni pozneje so z gradbenim izvajalcem, družbo Pomgrad, podpisali 5,5 milijona evrov vredno pogodbo. Zaradi aneksov pa je bila končna cena višja še za pol milijona evrov.
Neizbrani izvajalci so sicer občini očitali ne le nejasno in slabo pripravljeno dokumentacijo, ampak tudi omejevanje konkurence in favoriziranje vnaprej izbranih izvajalcev.
