Branko Grims je lastnik vile. Ne bi je smel oddajati, a je našel luknjo.

Slovenska zakonodaja poslancem državnega zbora prepoveduje postranske zaslužke. Pri tem dovoljuje le nekatere izjeme, med katere spadajo zahtevnejša strokovna, znanstvena, pedagoška ali raziskovalna dela. Če jih poslanci želijo opravljati, morajo pred tem dobiti soglasje državnega zbora. Poslancem, ki tega ne storijo, mandat po zakonu preneha v treh mesecih.

Toda v parlamentu sedi vsaj en poslanec, ki si denar že nekaj let služi tudi s podjetništvom. Branko Grims, dolgoletni poslanec in vidni član SDS, se je namreč znašel na drugačen način. V zakonodaji je našel in izkoristil luknjo, ki mu omogoča, da prejema visoke prihodke z oddajanjem vile na Bledu premožnim turistom, večinoma iz tujine, sam pa še vedno lahko sedi v poslanskih klopeh.

Grims je tako pred slabim desetletjem na Bledu, v naselju Zasip, dobra dva kilometra stran od jezera, kupil trinadstropno vilo. V celoti jo je prenovil in preuredil v apartmajski objekt. Začel jo je oddajati v turistične namene. Pod imenom Family Villa Bled jo oglašuje prek več spletnih platform za oddajanje. Na spletni strani booking.com jo je med poletno sezono mogoče najeti za okoli 600 evrov na noč. Z denarjem, ki ga dobi od gostov, si zelo verjetno odplačuje pomemben del posojil, ki jih je najel za nakup in obnovo.

Ves ta čas je Grims poslanec. Kako je torej to mogoče?

Najel za 320.000 evrov posojil

Še leta 2009 je Branko Grims, takrat še predsednik sveta SDS, v premoženjski kartici prijavil le devet let star audi A6, 50 delnic Krke, 46 delnic NFD Holdinga, ki je šel pozneje v stečaj, in 35.000 evrov na bančnem računu. Že pet let pozneje je postal lastnik vile. Kupil jo je februarja 2014, nekaj mesecev pred takratnimi parlamentarnimi volitvami, in to na javni dražbi.

Zanjo je plačal 238.000 evrov. Na okrajnem sodišču v Radovljici so nam pojasnili, da je bila nepremičnina v izvršilnem postopku prodana "kupcu, ki je ponudil najvišjo ceno". Prva dražba, na kateri je bila na prodaj po ocenjeni vrednosti 301.000 evrov, je bila neuspešna. Več sreče so imeli v drugem poskusu. Izklicna cena je bila za polovico nižja, na dražbi pa je sodelovalo kar sedem ponudnikov. Med njimi je bil najbolj vztrajen Grims.

Nakup nepremičnine je v veliki večini financiral s kreditom. Pri eni od bank je najel 220.000 evrov posojila. Grimsova mesečna poslanska plača je takrat znašala približno 4.800 evrov bruto. Preostanek kupnine, slabih 20 tisoč evrov, je Grims verjetno poravnal z lastnimi sredstvi.

Le dobro leto dni po nakupu vile jo je Grims začel prenavljati. Objekt s 350 kvadratnih metrov bivalne površine ima danes sedem spalnic, tri kopalnice, kuhinjo, jedilnico in teraso s pogledom na gore. Povsem prenovljena je tudi zunanjost vile, med drugim fasada in ograje.

Preberite še:
Zakaj se nam Branko Grims smeji #kolumna

Je vilo dal v najem soprogi, ta pa jo oddaja turistom?

Tudi to investicijo je Grims financiral s posojilom, vrednim 100.000 evrov. Toda viri z Bleda poudarjajo, da so ga dela zagotovo stala precej več. "Hiša je zgrajena v 70. letih, ob spremembi lastništva pa je bila v precej slabem stanju. Grims je vse 'vrgel ven' in na novo postavil," nam je povedal eden od stanujočih v bližini.

Medtem ko je bil Grims leta 2016 v prvi vrsti protestov proti migrantom, ki jih je organizirala SDS, je imel sam že 320.000 evrov dolgov. Takrat se je očitno odločil, da jih bo odplačeval z oddajanjem vile. Toda Grims nima ne podjetja ne statusa samostojnega podjetnika ali najemodajalca, ki bi mu omogočil, da lahko sam trži vilo na Bledu. Ker je dobro vedel, da mu to ni dovoljeno, je našel obvod.

Vilo na Bledu tako uradno oddaja njegova soproga, ki ima od marca 2017 status samostojne podjetnice, zaposlena pa je na območni enoti državne uprave za zaščito in reševanje v Kranju. Da ona trži vilo, so nam potrdili tudi na Finančni upravi (Furs). To pa verjetno pomeni, da je Grims sklenil dolgoročno najemno pogodbo s soprogo, ki ji vilo kot lastnik oddaja v najem, ta pa jo trži turistične namene.

S tem Grims, tako Furs, ne krši davčne zakonodaje. "Splošen primer, ki ga opisujete, z davčnega vidika ni sporen, če je med lastnikom nepremičnine in osebo, ki to nepremičnino trži oziroma jo oddaja v turistični najem, sklenjena pogodba (na primer pogodba o oddajanju premoženja v najem)," so nam pojasnili na Fursu. Grims ima tako le eno obveznost: vsako leto mora prihodke, ki jih prejme od žene, prijaviti v okviru dohodninske napovedi in plačati 25-odstotni davek.

Preberite še:
O Niki in Branku #kolumna

Viri: Grims v vilo nosi posteljnino

Pri tem je ključno vprašanje, ali Grims kakorkoli sodeluje pri turističnem oddajanju vile. Naši viri so ga namreč tam večkrat opazili, ko je prinesel svežo posteljnino in druge stvari, ki jih potrebujejo gosti. "Tam je občasno, največkrat čez vikend," so nam povedali. Grims v petek za pojasnila ni bil dosegljiv.

Če Grims to redno počne, pomeni, da dejansko opravlja turistično dejavnost. Ta ne spada med izjeme, ki jih lahko poslanci opravljajo, nam je zatrdil dr. Rajko Pirnat s pravne fakultete v Ljubljani. "Tega poslanec v nobenem primeru ne sme početi. Tudi soglasja državnega zbora ne bi dobil. Če tri mesece po nastopu poslanskega mandata ne bi prenehal s to dejavnostjo, mu samodejno preneha mandat," je poudaril.

Na Fursu so nam potrdili, da so lahko gostje pri Grimsovi soprogi v obdobju epidemije covid-19 unovčevali tudi turistične bone in bone21, ki jih je uvedla zadnja vlada Janeza Janše. "V celotnem obdobju unovčevanja bonov je bilo na tej lokaciji unovčenih 14 turističnih bonov v skupnem znesku 1.698 evrov in devet bonov21 v skupnem znesku 800 evrov," so povedali.

Ni sicer znano, da bi Grims maja 2020 ob sprejemanju tretjega paketa proti korona ukrepov, ki je uvedel te bone, v parlamentu razkril, da je sam lastnik turističnega objekta.

Na Grimsa smo se v petek obrnili z vprašanji. Njegova pojasnila bomo objavili, ko jih prejmemo.

Zakaj je vila uradno pol manjša kot na booking.com?

V zgodbi o Grimsovi vili je še ena velika nejasnost. Na spletni platformi booking.com se oglašuje kot nepremičnina s 350 kvadratni metri bivalne površine. Toda na prostorskem portalu Geodetske uprave (Gurs), kjer so objavljeni podrobi podatki o vseh nepremičninah v državi, so za Grimsovo vilo navedeni povsem drugačni podatki.

Tako naj bi bilo v objektu le 120 kvadratnih metrov bivalnega prostora, 42 kvadratnih metrov garaže, 29 kvadratnih metrov kleti in drugih prostorov ter 54 kvadratnih metrov terase. O kakršnikoli prenovi ni mogoče najti ničesar. Fasada, streha, okna in inštalacije naj bi bili nazadnje obnovljeni leta 2001.

To je morda tudi razlog, zakaj je bilo za nepremičnino manj interesa od pričakovanj, Grims pa je do lastništva nepremičnine prišel po ceni, ki je za današnje razmere smešno nizka.