Andrej Vizjak, nekdanji minister za gospodarstvo, delo in okolje v treh vladah Janeza Janše, se je po umiku iz politike vrgel tudi v nepremičninske posle.
Na večjem zemljišču v domačih Brežicah bo namreč gradil stanovanjski objekt. Kot nam je potrdil, bo v njem devet stanovanj, velikih od 50 do 90 kvadratnih metrov. To samo po sebi ne bi bilo nič nenavadnega, če Vizjak sam kot občinski svetnik pred dobrimi petimi leti ne bi sodeloval pri odločanju o prostorskih aktih, ki se nanašajo tudi na njegovo zemljišče. Takrat so namreč svetniki v Brežicah potrdili občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), za novo stanovanjsko-poslovno četrt, kjer bo Vizjak zdaj gradil stanovanja.
Vizjak zatrjuje, da pri njegovem projektu ni ničesar spornega. "Nisem noben špekulant. Večstanovanjski objekt bom zgradil na parcelah v Brežicah, ki sem jih podedoval. Te so že od leta 1985 zazidljive, torej namenjene za stanovanjsko in poslovno gradnjo," poudarja.
Toda iz podrobnejšega vpogleda v prostorske dokumente občine Brežice, ki jo že dve desetletji vodi še en dolgoletni član SDS Ivan Molan, je razvidno, da je imel Vizjak z zadnjimi spremembami OPPN precej sreče. Na območju, kjer je večinoma dovoljena le gradnja samostojnih hiš, namreč prostorski načrt na Vizjakovem zemljišču omogoča precejšnja "odstopanja od velikosti in oblikovnosti objektov". S tem je nekdanji minister dobil zeleno luč tudi za gradnjo večstanovanjskih zgradb.
Kako je torej Vizjak prišel do dovoljenj za nepremičninski projekt? In kako bo financiral njegovo gradnjo?
Preberite še:
Branko Grims je lastnik vile. Ne bi je smel oddajati, a je našel luknjo.
Konflikt interesov? Sedel v svetu, ki je potrdil načrt
Zemljišče, na katerem namerava Vizjak graditi stanovanja, je del območja "rondo Črnc – območje jug" v Brežicah, kjer bo stala nova stanovanjsko-poslovna četrt. Nahaja se v neposredni bližini trgovskih centrov Spar in Hofer. Na tem območju ima Vizjak že od začetka stoletja v lasti več manjših zemljišč, ki jih je podedoval.
Leta 2017 so se na občini Brežice za to območje odločili pripraviti OPPN. To so storili "na podlagi individualne pobude". Kdo jo je dal, iz javno dostopne dokumentacije ni razvidno. Že leto in pol pozneje je OPPN obravnaval občinski svet, v katerem je takrat sedel tudi Vizjak. V tistem obdobju namreč ni bil aktiven v državni politiki, ampak je bil zaposlen v podjetju Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS). Tja se je vrnil v službo tudi po zadnjih parlamentarnih volitvah.
Oktobra 2018 so svetniki v Brežicah potrdili nov OPPN. Zanj je glasovalo 23 svetnikov, trije pa so se vzdržali. Vizjak se v slabe pol ure dolgi razpravi o načrtu ni priglasil k besedi. O tem, da so svetniki dejansko odločali tudi o parcelah enega od občinskih svetnikov, takrat v razpravi ni bilo govora.
Seja občinskega sveta (Vizjaka je mogoče opaziti v rumeni majici)
Preberite še:
Kako na drugem tiru dajejo posel financerju SDS
Vizjak bo lahko gradil večji objekt kot sosedje
Tudi sicer v dokumentaciji ni bilo posebej navedeno, kdo so lastniki posameznih parcel in s tem bodoči investitorji. Povsem mogoče je torej, da nihče od svetnikov, tudi iz vrst opozicije, ni opazil, da so pri Vizjaku pri sprejemanju načrta naredili pomembno izjemo:
- kot je razvidno iz OPPN, je ves severni del stanovanjsko-poslovne četrti, ki se nahaja ob glavni cesti, namenjen izgradnji manjših poslovnih objektov z zelenim pasom. Preostalo je namenjeno bivanju. Na tem območju je tako večinoma dovoljena gradnja enostanovanjskih stavb, torej samostojnih hiš. Te imajo lahko klet, pritličje in mansardo.
- medtem je na Vizjakovih zemljiščih dovoljena tudi gradnja tri- in večstanovanjskih stavb. Ti objekti imajo lahko poleg pritličja in mansarde še eno nadstropje. Prav tako bi lahko nekdanji minister na svojih zemljiščih zgradil zgradbe z oskrbovanimi stanovanji.
Vizjak nas je opozoril, da je bilo to zemljišče zazidljivo že pred spremembo OPPN. "Parcele, na katerih nameravam graditi, so za stanovanjsko-poslovno gradnjo namenjene z zazidalnim načrtom Hrastina II iz leta 1985," je poudaril. Že takrat so bile te parcele v lasti njegovih sorodnikov. "Ob sprejetju zazidalnega načrta za to območje še v času Jugoslavije so morali moji sorodniki del teh parcel po zelo nizkih cenah prodati občini. Lahko bi rekli, da so nas razlastili," je poudaril.
Ta zemljišča, ki so bila še ob sprejemanju prostorskega načrta v lasti občine, je Vizjak že odkupil nazaj. Februarja 2020 je občina Brežice objavila namero o sklenitvi neposredne pogodbe za tri zemljišča, ki skupaj obsegajo 218 kvadratnih metrov. Cena: 8.349 evrov ali slabih 40 evrov na kvadratni meter. Ta je primerljiva sedanjim cenam zazidljivih zemljišč na območju Brežic.
Preberite še:
Srbski posli lendavskega župana iz vrst SDS
"V projekt bom vložil denar iz drugih naložb"
V vsakem primeru ovir za gradnjo pred Vizjakom ni več. Aprila lani je občina dovolila Vizjaku vpis služnosti na njenih zemljiščih za izgradnjo cestnega priključka z dovozno potjo, le nekaj mesecev potem pa je pridobil pravnomočno gradbeno dovoljenje. Vizjak poudarja, da pri gradnji ne bo sodeloval z drugimi investitorji, nepremičninski projekt pa bodo izpeljali v "družinskem krogu".
Če bo za gradnjo kvadratnega metra stanovanja odštel okrog 1.500 evrov, ga bo projekt stal približno milijon evrov. Kako bo torej financiral nepremičinski projekt? "V projekt bom vložil denar iz drugih naložb," nam je zatrdil Vizjak. Dodal je, da bo za ta namen odprodal tudi del delnic Petrola.
Javna skrivnost je, da je Vizjak, ki je glavnino kariere preživel v politiki, eden od najbolj premožnih nekdanjih ministrov, ki so v zadnjem desetletju sedeli v vladah. Uradnih informacij o Vizjakovem premoženju, ki bi bile dostopne javnosti, praktično ni, saj ga v času zadnjega ministrskega mandata ni javno razkrival.
Že sredi lanskega poletja smo poročali, da ima skupaj v lasti že 27 tisoč delnic Petrola. To ga uvršča na rob lestvice 50 največjih delničarjev te energetske družbe. Njegov paket delnic je trenutno vreden skoraj 630 tisoč evrov. Samo lani spomladi je Vizjak dokupil še za 75 tisoč evrov delnic Petrola. To je enako vsoti dvajsetih neto plač, ki jih je v času zadnje Janševe vlade prejel kot minister.
Glavnino delnic je kupil med marcem in septembrom 2020, ko je zanje plačal 120 tisoč evrov. V tistem obdobju je kot minister skupaj prejel za slabih 20.000 evrov neto plač. Praktično takoj zatem se je Janševa vlada odločila sprostiti cene bencina in naftnih derivatov, zaradi česar se je Petrolova marža podvojila, dobiček eksplodiral, cena delnice pa močno zrasla.
