Pred nami so dnevi, ki bodo verjetno že dali delni odgovor na vprašanje, v kolikšni meri bo našo državo prizadel izbruh koronavirusa COVID-19.
12. marca je nekdanji minister za zdravje Aleš Šabeder razglasil epidemijo COVID-19 za celotno območje Slovenije. Sledili so prvi ukrepi za omejitev gibanja. Že v petek, 13. marca, je velik del šoloobveznih otrok ostal doma. Štiri dni pozneje, 17. marca, so se zaprla vrata restavracij, gostinskih in drugih lokalov. Javno življenje v Sloveniji se je ustavilo.
Če odštejemo proizvodna podjetja, gradbišča in obiske trgovin, je torej prebivalstvo Slovenije v karanteni že približno teden dni. Po za zdaj znanih podatkih traja inkubacijska doba za okužbo s COVID-19 v veliki večini primerov do dvanajst dni. To posledično pomeni, da bodo domače bolnišnice in laboratoriji v naslednjih dneh "polovili" še zadnje primere okužb iz obdobja, ko je življenje v Sloveniji še teklo po starem.
Kaj je torej mogoče pričakovati v naslednjih dneh?
Zakaj se je rast okužb upočasnila?
Uradne številke za zdaj zbujajo razloge za optimizem, da se v Sloveniji vendarle ne bi ponovil "italijanski scenarij". Rast števila okužb se je po eksponentni rasti v prvem tednu prejšnji teden nekoliko upočasnila. To se je zgodilo kljub temu, da Slovenija po število testiranj ostaja v evropskem vrhu. Zdravstvene ustanove in laboratoriji vsak delovni dan opravijo od 1000 do 1200 testov. Skupaj je bilo v Sloveniji do včeraj testiranih že več kot 13.000 ljudi ali skoraj 0,7 odstotka vseh prebivalcev.
Dnevno število testiranj in potrjenih okužb (podatki NIJZ)
Za primerjavo: na Madžarskem, ki ima skoraj 10 milijonov prebivalcev, torej petkrat več kot Slovenija, dnevno v povprečju testirajo le 176 ljudi. To je sedemkrat manj kot ob najboljših dnevih pri nas. Do petka je Madžarski uspelo testirati pičlih 3500 ljudi. Zelo verjetno je tudi zato ugotovljeno število okužb v tej državi relativno nizko (117).
Toda pozor, svarijo naši sogovorniki iz zdravniških in specialističnih vrst, ki so želeli ostati neimenovani. Tudi podatki o testiranih in okuženih v Sloveniji še zdaleč ne pomenijo, da smo pri nas že blizu vrhunca epidemije. Po naših informacijah si namreč stroka (še) ni docela enotna, zakaj se je rast števila okuženih v zadnjem tednu upočasnila.
Zdravniki, ne delajte z vročino!
Prvi in najverjetnejši razlog se skriva v profilu oziroma strukturi testiranih. Med njimi se namreč povečuje delež zdravstvenega osebja, ki po nekaterih podatkih znaša od tretjine do polovice.
To je razumljivo in logično. V tej fazi epidemije so namreč zdravniki, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje prva črta obrambe pred COVID-19. Večje število zdravstvenih delavcev je v zadnjih dneh samo zahtevalo test. Ti se po novem lahko testirajo tudi na drugih točkah, ki so bližje njihovim prebivalščem, in ne nujno le v matičnih zdravstvenih zavodih.
Pri tem naši sogovorniki opozarjajo na nujnost (samo)discipline pri zdravnikih. Po naših informacijah so namreč testi potrdili okužbo še pri dveh zdravnikih, ki sta šla delat z vročino. Oba naj bi bila v stikih s pacienti. "Njihovemu zgledu sledi ostalo zdravstveno osebje, kar lahko v sedanjih razmerah privede do katastrofe. Gre za navado iz prejšnjih let, le da je zdaj toliko bolj nevarna," nam je dejal eden od sogovornikov.
Prezgodaj za oceno o uspešnosti karantene
Večji delež zdravstvenega osebja med testiranimi seveda zamegli sliko celotne populacije. Poleg tega pomemben delež med testiranimi predstavljajo tudi hospitalizirani bolniki, pri katerih teste ponavljajo. Med novimi testiranimi se brise že nekaj dni večinoma jemlje bolnikom z izrazitejšimi simptomi ali tistim, ki veljajo za bolj tvegane.
Pod črto: v primerjavi s prvimi tedni okužbe je med testiranimi močno upadel delež ljudi, ki so pri sebi zaznali katerega od blažjih simptomov COVID-19 in klicali osebnega zdravnika. Ti jim v veliki večini sporočijo, naj ostanejo v samoizolaciji in se obnašajo, kot da so že okuženi.
Drugi, za zdaj manj verjetni razlog za nižjo rast števila okuženih so morda že vidni prvi učinki karantene. O tem je že pred dnevi govorila dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine v državnem kriznem štabu. Toda jasnih dokazov za to ni, ker karantena v Sloveniji še ne traja dovolj časa. "Mogoče so učinki že vidni, mogoče pa ne. Zagotovo pa je Slovenija v primerjavi z Italija reagirala zelo hitro," nam je dejal drug sogovornik.
Izkušnje iz Italije učijo, da karantena upočasni rast števila okuženih. Virus se je v Lodiju, kjer so zabeležili prvi primer COVID-19 v Italiji, širil precej počasneje kot recimo v Bergamu. Medtem ko so v Lodiju karanteno uvedli že 23. februarja, so v Bergamu mesto zaprli šele dva tedna pozneje.
Bodo okužene po novem šteli drugače?
Dejansko stanje bo tako najbolje razkrilo število oseb, ki bodo v prihodnjih dneh v slovenskih bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah poiskale pomoč zaradi hujših simptomov COVID-19.
Ključna težava je, da zaradi narave delovanja virusa COVID-19 kljub intenzivnemu testiranju ni mogoče ugotoviti dejanskega števila okuženih. Imunolog dr. Alojz Ihan tako poudarja, da je njihovo število verjetno od petkrat do desetkrat višje od števila uradno okuženih, torej nekje med dva in štiri tisoč. To je že enako številu prebivalcev manjše slovenske občine. Iste težave imajo tudi druge države, pri čemer velika večina opravlja manj testov kot Slovenija.
Število opravljenih testov na milijon prebivalcev na dan 20. marec 2020 (Vir: Our World in Data)
Tudi zato naj bi v zdravstvenih krogih razmišljali o možnosti spremembe metodologije beleženja okužb. Po enem od predlogov bi število okuženih s težjimi simptomi množili s koeficientom, ki bi ga izpeljali iz približne ocene, koliko ljudi lahko posameznik v povprečju okuži s COVID-19. Uradnih informacij o tem ni mogoče dobiti.
Več sogovornikov nam je v zadnjih dneh dejalo, da bi sprememba pri štetju okuženih med ljudi vnesla dodatno zmedo. Prevladuje ocena, da epidemijo v državi za zdaj obvladujemo. Prav tako je na zalogi dovolj testov. Upati je le, da ne bo težav z dobavo brisov, saj jih slovenski laboratoriji največ uvozijo iz severne Italije.
