Večni župan mora v zapor. Njegova občina pa ima že 16 let blokirane račune.

Decembra lani je okrožno sodišče v Murski Soboti dolgoletnega župana občine Gornji Petrovci Franca Šlihthuberja zaradi milijon evrov visokega oškodovanja upnikov občinskega podjetja Pindža obsodilo na 14 mesecev zaporne kazni.

Kot je danes poročal Vestnik, je mariborsko višje sodišče pred dnevi potrdilo kazen, s čimer je sodba postala pravnomočna. To pomeni, da bo petrovski župan v kratkem moral v zapor. Po zakonu o lokalni samoupravi bi mu moral prenehati tudi županski mandat, že osmi po vrsti. Toda, pri bi se lahko zapletlo.

O tem bo namreč odločal občinski svet, v katerem je imel Šlihthuber do zdaj večino. Še pred tem pa mora kot župan sklicati sejo. Vprašanje je torej, kdaj jo bo sklical in ali bo točko o pravnomočnosti sodbe sploh uvrstil na njen dnevni red. Tudi če bodo občinski svetniki ugotovili, da mu je prenehal mandat, se lahko Šlihthuber pritoži na upravno sodišče, s čimer bi se še za nekaj časa ohranil na položaju.

Ne glede na to se posledice dogajanja, zaradi katerih je bil obsojen župan, vidijo na proračunu. V njem namreč zeva osemmilijonska luknja, občina pa ima od leta 2009 blokirane račune. Kaj je šlo torej narobe v eni najmanjših, a najbolj zadolženi slovenski občini? In kako je sploh mogoče, da občina normalno deluje?

Neverjetnih 4000 evrov dolga na prebivalca

Franc Šlihthuber je župan občine Gornji Petrovci, ki ima manj kot 2000 prebivalcev, vse od njene ustanovitve leta 1994. Nekaj časa je bil član nekdanje Liberalne demokracije Slovenije (LDS), na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022 pa je s 65-odstotno podporo zmagal kot kandidat NSi. Ta stranka si je takrat zagotovila tudi sedem mest v 13-članskem občinskem svetu.

Tolikšno podporo Šlihthuber uživa kljub temu, da je prav zaradi njegovih potez v hudih v finančnih težavah. Zaradi nespametnega zadolževanja imajo od leta 2009 blokiran transakcijski račun. Težave so že dosegle kritično točko. Skupni dolg je konec lanskega leta presegel pet milijona evrov. Temu pa je potrebno prišteti še skoraj tri milijone evrov zakonskih zamudnih obresti, ki se letno povečajo za dodatnih 450.000 evrov. Imajo tudi dolgove zaradi neplačevanja oskrbnin domovom za starejše občane in neplačevanja razlike do ekonomske cene vrtcem.

Občina Gornji Petrovci je sicer že več kot deset let nosilka neslavnega naziva najbolj zadolžene občine v Sloveniji. Dolg na prebivalca v povprečju presega 2600 evrov. Če upoštevamo še zamudne obresti, pa ga je za neverjetnih 4000 evrov. K temu prispeva tudi odseljevanje iz te občine, kar povečuje prej omenjene zneske. Za primerjavo: vsak prebivalec Slovenije je zadolžen za nekaj več kot 500 evrov.

Za dolgove občine Gornji Petrovci pa niso zaslužne samo investicije, za katere so se zadolževali, ampak tudi sporni posli, zaradi katerih je bil obsojen dolgoletni župan. 

Sodišče: župan sedem let odrejal, kdo bo dobil denar in kdo ne

Kot je v obsodilni sodbi ugotovilo sodišče, je Šlihthuber prednostno po svojem izboru poplačeval upnike občinskega komunalnega in gostinskega podjetja Pindža, ki je imelo od leta 2010 blokiran bančni račun.

Plačevanje računov Pindže prek asignacijskih pogodb, ki jih je poravnavala Občina Gornji Petrovci, je trajalo vse do stečaja podjetja v letu 2017. V Pindži so vsa ta leta pripravljali sezname upnikov, ki so izstavili račune, in te sezname odnesli do Šlihthuberja, ki je nato sam izbral, katere bodo plačali.

To je bilo po mnenju izvedenk ekonomske in finančne stroke nezakonito. Za podjetje Pindža bi morali ob blokadi računa predlagati stečaj ali pa ga kako drugače reševati. Sodnica je v izreku sodbe sicer poudarila, da se v podjetju brez Šlihthuberja ni zgodilo nič. Ker se je njegova agonija vlekla kar sedem let, pa so po ugotovitvah tožilstva ostali nepoplačani upniki utrpeli za milijon evrov škode.

Ko je občinsko podjetje končalo v stečaju, je velik del neporavnanih obveznosti padel na občino, ki je jamčila za njihovo plačilo. To je dodatno poglobilo njeno zadolženost.

"Ljudje ne vidijo enormnega dolga"

Kljub vsem finančnim težavam je Šlihthuber na zadnjih lokalnih volitvah, kot rečeno, dosegel zavidljiv rezultat in zmagal v prvem krogu.

"Ljudje ne vidijo tega enormnega dolga. Če bi se peljali skozi občino Gornji Petrovci, je urejena. S posojili, ki sedaj bremenijo občinski proračun, so veliko zgradili. Prebivalci vam bodo povedali, da je župan veliko naredil. Ne čutijo pomanjkanja. Tudi če določene funkcije zagotavlja država," nam je zaupal eden od nekdanjih večjih upnikov.

Čeprav je samo izvršb za več sto tisoč evrov, vseh neporavnanih obveznosti pa je za več milijonov evrov, občina nemoteno posluje naprej. Po zakonu o javnih financah so sredstva, namenjena za plače zaposlenih, socialne transferje in osnovno delovanje javnih služb, zaščitena pred izvršbami. To pomeni, da plačujejo vrtec, osnovno šolo, odvoz odpadkov ...

Lani je občina naposled tudi aktivno pristopila k izvedbi finančne sanacije. Pripravili so sanacijski načrt, ki predvideva prodajo nepremičnin, zadolževanje pri državi in odpis dela dolga. Ta je bil potrjen na aprilski seji občinskega sveta. Nazadnje pa so napovedovali, da bi lahko do konca junija prišlo do sporazumnega poplačila obveznosti.