Afera odpadki: zakaj so inšpektorji spregledali, da so v Kostaku zakopavali tudi azbest
Objavljamo nove fotografije, ki razkrivajo, da je družba Kostak na območju deponije v Krškem na nedovoljen način hranila tudi nevarne odpadke. Zakaj inšpekcija za okolje, ki je ob obisku opazila prosto ležeče azbestne kritine, ni ukrepala?

Sedem mesecev po tem, ko smo objavili prve fotografije nezakonitega zakopavanja odpadkov na območju centra za ravnanja z odpadki pri Krškem, ki ga upravlja tamkajšnje komunalno podjetje Kostak, dobiva zgodba novo nadaljevanje.
Na novih fotografijah, ki smo jih pridobili v uredništvu necenzurirano.si, je mogoče opaziti azbestne odpadke.
Gre za prvi dokaz, da so v Kostaku, ki ga vodi Miljenko Muha, na lokaciji v Spodnjem Starem Gradu na nedovoljen način hranili oziroma zakopavali tudi nevarne odpadke. Do zdaj so namreč tako v družbi kot na inšpekciji za okolje, ki že nekaj mesecev proti Kostaku vodi postopek zaradi nezakonitega zakopavanja smeti, zatrjevali, da so se pod zemljo nahajali le ljudem nenevarni odpadki. Natančneje: kosi, folije, embalaže, tekstil, bolnišnični in mešani komunalni odpadki.
Toda na novih fotografijah, posnetih od decembra naprej, torej že po prihodu inšpekcije na odlagališče pri Krškem, je mogoče videti tudi prosto ležeče azbestne kritine. Po veljavnih predpisih morajo biti azbestni odpadki ali pakirani v zaprtih vrečah ali oviti s folijo. Le tako je mogoče preprečiti sproščanje azbestnih vlaken v okolje. Na eni fotografiji je azbestna kritina napol zakopana tik ob začasnem vodnem zajetju.
Pozor: gre za fotografije, ki so po naših informacijah tudi del dokumentacije v inšpekcijskem postopku. Zakaj torej inšpektorji Kostaku niso odredili takojšnje prepovedi prevzemanja azbestnih odpadkov ali naložili drugih ukrepov?
Preberite še:
Afera odpadki: inšpektorji našli zakopane smeti. Kaj je odkril nadzor nad delom policije?
Z nevarnimi odpadki ravnajo po domače
Prve fotografije zakopavanja smeti iz marca 2024 smo objavili konec novembra. Kot je znano, so v Kostaku sprva odločno zanikali, da bi na območju deponije v Spodnjem Starem Gradu zakopavali smeti.
Ko smo objavili nove fotografije in na njih natančno označili območje, na katerem so pozneje tudi našli zakopane smeti, pa so v Kostaku obrnili ploščo. Naenkrat so se spomnili, da so v preteklosti točno tam pod zemljo naleteli na kupe smeti, vendar da ne vedo, kdo jih je zakopal. Satelitski posnetki sicer razkrivajo, da so se tam pred prihodom Kostaka nahajale njive.
V Kostaku so takrat najdene smeti po lastnih navedbah "odpeljali na sežig oziroma zaradi gradbišča premaknili". Toda inšpektorji jim niso verjeli na besedo. Prečesali so sporno območje in tam odkrili za okoli 2.900 kubičnih metrov zakopanih smeti. Iz podatkov na embalaži je bilo mogoče razbrati, da so novejšega datuma.
Toda v istem času, decembra 2024, je nastala fotografija, ki priča, da so se takrat pod kupi zemlje nahajale tudi prosto ležeče azbestne kritine.
V Kostaku nam včeraj na vprašanja o tem, kako ravnajo z azbestnimi odpadki, niso odgovorili.
Preberite še:
Inšpektorji pod zemljo našli smeti s fotografij, ki smo jih objavili na necenzurirano.si
Azbestne kritine zakopane tik ob vodnem zajetju
Kaj vse je pri tem sporno? Najprej, takšno "skladiščenje" nevarnih odpadkov je v nasprotju s predpisi. Na Kostakovi spletni strani lahko preberemo, da moramo večje količine azbestnih odpadkov, že preden jih oddamo na deponijo, naložiti na palete in oviti z embalažno folijo. Če gre za manjše količine, pa zanje poskrbijo zaposleni v njihovem centru v Spodnjem Starem Gradu. Prevzem pa zaračunajo po ceniku.
Ravno pred nekaj tedni je občina Kostanjevica na Krki, solastnica Kostaka, začela obveščati občane, da jim bo sofinancirala prevzem azbestnih odpadkov, in sicer do količine največ ene tone oziroma zneska 2000 evrov.
Azbest je snov, izrazito škodljiva zdravju. Od leta 2005 je njegova uporaba v Sloveniji prepovedana. Vdihavanje azbestnih vlaken lahko povzroči azbestozo, pljučnega raka in več drugih bolezni.
Na zgornji fotografiji lahko vidimo, da se prosto ležeča azbestna kritina nahaja tik ob začasnem vodnem zajetju na deponiji, ki se po območju premika skupaj s kupi odpadkov.
Azbestne odpadke je bilo mogoče najti tudi na drugih delih deponije. Koliko je teh, ni mogoče ugotoviti. Z agencije za okolje so nam že februarja sporočili, da podatki o tem, kolikšne količine smeti in katere vrste odpadkov prevzema Kostak, niso informacije javnega značaja.
Preberite še:
Nove fotografije: kam so pred prihodom inšpekcije izginili odpadki
Kriminalisti preiskujejo sume nezakonitega zakopavanja odpadkov v Krškem
Kaj v Kostaku počnejo inšpektorji
Kot že omenjeno, so bili azbestni odpadki prosto vidni na območju deponije že v času, ko so Kostak po našem novembrskem razkritju ponovno začeli obiskovati inšpektorji. Toda ti po naših podatkih trenutno ne vodijo postopka, ki bi posebej obravnaval nezakonito hrambo teh odpadkov.
Po podatkih Geodetske uprave (Gurs) so sicer na jugovzhodnem delu deponije kar okoli 20.000 kvadratnih metrov velika zemljišča, ki so v lasti Kostaka oziroma njegove hčerinske družbe. V nasprotju s preostalim delom deponije gre pri namembnosti za (najboljša) kmetijska zemljišča. Satelitski posnetki razkrivajo, da jih v Kostaku uporabljajo za odlaganje odpadkov.
Kako pa kaže postopku, ki ga je inšpekcija za okolje v Spodnjem Starem Gradu uvedla po našem razkritju? Kljub ugotovitvam inšpekcije, da so pod njihovo zemljo nezakonito zakopani odpadki, v Kostaku zanje še vedno niso ustrezno poskrbeli.
Kot so nam včeraj pojasnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je okoljska inšpektorica že 13. februarja letos na agencijo za okolje "posredovala dopis v zvezi s sumom povzročitve okoljske škode zaradi nezakonitega ravnanja z odpadki". Ti sumi so se kmalu zatem izkazali za upravičene. Odkrili so za okoli 2.900 kubičnih metrov mešanih komunalnih odpadkov.
Preberite še:
Preobrat: v Kostaku priznali, da so pod njihovo zemljo zakopani odpadki
Odpadke so nezakonito zakopavali. Ali bo kdo odgovarjal?
Dober mesec dni pozneje, 25. marca, so Kostaku izdali odločbo, s katero so mu naložili, da mora te odpadke do 24. junija "ustrezno obdelati ali jih odstraniti prek pooblaščenih izvajalcev oziroma izvoziti v drugo državo članico". V Kostaku so se zoper ugotovitve pritožili, vendar jih je ministrstvo zavrnilo, odločba pa je postala pravnomočna.
"Inšpektorica Inšpekcije za okolje je na terenu preverila, ali je bila odločba izvršena," so nam včeraj pojasnili na ministrstvu, ki ga vodi Bojan Kumer. Po njihovih navedbah je Kostak sam poskrbel za nezakonito zakopane odpadke. "Trenutno se tako obdelani odpadki še hranijo pri zavezancu, saj ta čaka na rezultate analize odpadkov, nakar se bo material odpeljal prevzemniku tovrstnega materiala," so dodali.
Ker policija v zvezi z dogajanjem v Spodnjem Starem Gradu vodi predkazenski postopek, pa inšpekcija za okolje postopka o prekršku zoper Kostak zaenkrat ne more uvesti.
Inšpekcija je sicer v vmesnem času pregledala še več drugih območij na deponiji in ob laguni pod zemljo našla "med štiri in pet kubičnih metrov ožganih gradbenih odpadkov". Na začetku junija pa je ravno to območje prizadel požar, v katerem je zgorelo okoli 2,5 tone nenevarnih mešanih komunalnih odpadkov. Inšpekcija je policijo zaprosila za uradne posnetke prizorišča.
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke