Pahor jih je razkrival, Pirc Musar pa ne. Zakaj pri predsednici skrivajo seznam obiskov?

Prejšnji mesec smo se lotili raziskovanja zgodbe, v katero naj bi bila vpletena tudi oseba, ki v Sloveniji opravlja pomembno funkcijo. Želeli smo preveriti informacijo, da se je pred kratkim srečala s predsednico republike Natašo Pirc Musar. Njen urad smo zaprosili za seznam vseh obiskovalcev za obdobje, ki ga beležijo. 

Toda pri tem smo naleteli na neprijetno presenečenje. V uradu predsednice republike so naše zaprosilo zavrnili. Utemeljitev: razkritje imen oseb, ki so v predsedniški palači obiskale Natašo Pirc Musar, bi lahko ogrozilo njeno varovanje. 

Gre za odločitev, ki je v popolnem nasprotju z do sedaj veljavno prakso. Vrsto let novinarji nismo imeli nobenih težav pri pridobivanju podatkov o osebah, ki so obiskale urad predsednika republike, kabinet predsednika vlade, ministrstev in drugih institucij. Pri tem je od leta 2012 naprej veljala le ena omejitev: da so te institucije evidence obiskovalev hranile le za obdobje dveh tednov. 

Če smo torej želeli izvedeti, kdo je mesec ali več dni nazaj obiskal Boruta Pahorja, Roberta Goloba, Janeza Janšo, Marjana Šarca ali Mira Cerarja, tega praviloma nismo mogli izvedeti. Podatke o sestankih, ki so jih ti politiki opravili v 14 dneh, preden smo jih zanje zaprosili, smo praktično vedno dobili. Do zdaj. 

Zakaj so torej te podatke v uradu Nataše Pirc Musar začeli skrivati?

Preberite še:
Kučanovo sporočilo Hanu, največja težava Golobove vlade in težki tedni za predsednico

"Razkritje bi povzročilo nepopravljivo škodo"

Prejšnjo sredo smo urad predsednice republike zaprosili za seznam obiskov pri Nataši Pirc Musar in to za obdobje, ki ga beležijo. Gre za informacijo javnega značaja. Po veljavni praksi bi morali iz urada prejeti datume obiskov v predsedniški palači in imena oseb, ki so se sestale s predsednico republike. Pri tem se naše zaprosilo ni nanašalo na druge funkcionarje in uslužbence urada. 

Toda v uradu so našo prošnjo zavrnili. Kot je razvidno iz njihove odločbe, so razlogi varnostne narave.

"Predsednica republike je v skladu z uredbo o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, varovana oseba, ki jo policija varuje po drugi stopnji, varovanje pa se izvaja v skladu z načrtom varovanja," piše v dokumentu, ki ga je podpisala Nataša Brenk, vodja službe za splošne zadeve v uradu predsednice republike. 

"Razkritje podatkov iz seznama obiskov predsednice republike na Erjavčevi 17, Ljubljana, nepoklicani osebi bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo pri izvajanju nalog varovanja predsednice republike. Iz njih bi se, še posebej zaradi dolžine obdobja, za katerega je bila zahteva vložena, dala razbrati logika določanja obiskov predsednice republike ter s tem povezane njene aktivnosti," so poudarili v uradu.

Preberite še:
To je novi lastnik zemljišča, ki je Musarju prineslo milijone. Povezan je z Rusi.

Kaj vse je čudno v navedbah urada predsednice

To bi, menijo v uradu, "lahko močno ogrozilo načrt varovanja predsednice republike". Razkritje tej podatkov bi namreč "lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog Centra za varovanje in zaščito, predsednice republike in njenega Urada". To bi "povzročilo motnje pri njihovem delovanju oziroma dejavnosti", so še dodali.  

Kako bi lahko podatki o tem, s kom se je v svojem uradu sestala predsednica republike, ogrozili njeno varovanje, ni jasno. Še enkrat: urada nismo zaprosili za ure, ampak zgolj datume teh srečanj in to v časovno omejenem obdobju. 

Prav tako je nerazumljivo, zakaj bi se iz seznama obiskovalcev dalo "razbrati logiko določanja obiskov predsednice republike" in otežiti delo centra za zaščito in varovanje. Tudi tej zagati bi se lahko v uradu predsednice izognili tako, da bi nam poslali zgolj imena zunanjih obiskovalcev. Pri tem bi izpustili vse uslužbence kabineta in osebe, ki imajo kakršno koli vlogo pri njenem varovanju. 

Urad sicer v odločbi priznava, da seznam obiskov predsednice republike ustreza zakonski definiciji informacije javnega značaja in da ta kot dokument obstaja. "Evidenco Urad vodi v elektronski obliki v bazi Lotus Notes, v aplikaciji 'Obiskovalci Vhod, Erjavčeva 17', zavihek 'SKUPAJ – nadzornik', točka 2. ' Obiskovalci – kam" in nato v bazi "Predsednica", so zapisali v odločbi. 

Želijo z varnostnimi razlogi prikriti konkretno ime?

So v uradu predsednice republike z navajanjem varnostnih razlogov v resnici skušali prikriti javno razkritje imena koga od obiskovalcev, vpisanega v evidenco? Ta pomislek je še toliko bolj utemeljen ob dejstvu, da njen predhodnik Borut Pahor z objavljanjem podatkov o obiskih ni imel nobenih težav. 

Enako velja za premierje. Evidenca obiskovalcev v kabinetu predsedniku vlade določa, da se lahko osebni podatki iz evidence vstopov in izstopov hranijo največ tri leta od vpisa, nato se zbrišejo ali na drug način uničijo. V skladu s katalogom, ki ureja ravnanje z evidenco obiskovalcev vladne stavbe na Gregorčičevi 20, 25 in 27, se evidence obiskovalcev od novembra 2012 dalje hranijo 14 dni. 

Urad predsednice republike je sicer dolžan Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) poročati o lobističnih stikih. Na aplikaciji Erar je mogoče najti tri. Februarja letos se je tako lobist Mihael Cigler v imenu Nacionalnega združenja za razvoj vodika pisno obrnil na Zlatka Šabiča, svetovalca predsednice za mednarodne odnose. 

Leto dni pred tem pa je zastopnik Varnostnega združenja Slovenije Mitja Žnidarič pisal Tatjani Bobnar, svetovalki predsednice za človekovo varnost. Tema: nekdanji ljubljanski budistični vodja Ronan Chatellier, ki je bil takrat še na begu pred organi pregona, zagovarjati pa bi se moral zaradi spolnega napada na tri osebe, mlajše od 15 let, in več drugih kaznivih dejanj. Maja letos so ga aretirali v Franciji. KPK je ugotovila, da v tem primeru ni šlo za lobiranje.