Hrvaški minister žuga Golobovi vladi zaradi blokade prevzema borze

Četrtkova odločitev vlade Roberta Goloba, da Ljubljansko borzo razglasi za infrastrukturo kritičnega pomena, s čimer je hrvaški državi dejansko blokirala načrt za njen prevzem, je naletela na prve odzive iz Zagreba. 

Hrvaški minister Marko Primorac, idejni oče prevzema, je tako v soboto za tamkajšnji časnik Jutarnji list Golobovi vladi očital, da izvaja politični pritisk na slovensko agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP), regulatorja domačega kapitalskega trga. Ta bi morala že v četrtek odločati o tem, ali bo hrvaški državni Finančni agenciji (Fina) prižgala zeleno luč za prevzem Ljubljanske borze. 

Toda prehitela jo je vlada. Z uredbo, ki jo je sprejela, je vlada določila, da je za vsak prevzem Ljubljanske borze nujno tudi njeno soglasje. Ocenila je še, da hrvaška Fina ni potencialni lastnik, ki bi užival zadostno mero ugleda po zakonu o bančništvu. Takoj po seji vlade se je sestal tudi svet ATVP, ki ga vodi direktorica Anka Čadež. Odločanje o dovoljenju je preložil na jutri, torej na zadnji dan pred iztekom roka, v katerem mora o tem sprejeti odločitev. 

To pa ni bilo po volji hrvaškemu ministru Primorcu. "Če bi se izkazalo, da ATVP kot neodvisni regulator sprejema odločitve po političnih navodilih vlade, parlamentarnega odbora ali katerega koli drugega političnega telesa, bi bilo to slabo za Republiko Slovenijo in lahko samo škodi njenemu mednarodnemu ugledu," je za Jutarnji list poudaril Primorac.

Preberite še:
"Zgodovina s Hrvaško nas uči, da jim ne bi smeli pustiti Ljubljanske borze"

Je Primorac pozabil na NLB, nuklearko, Triglav ... ?

O nadaljnjih korakih Primorac ni želel govoriti. V časniku pa s sklicevanjem na neimenovane vire namigujejo, da bi se lahko Hrvaška po rdeči luči, ki bi jo svet ATVP prižgal Fini, obrnila na Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA). 

Ob tem velja spomniti, da ima prav slovenska finančna industrija dolgoletne slabe izkušnje z vmešavanjem hrvaške politike v njene načrte in posle na Hrvaškem. Pri tem je imela eno bolj opaznih vlog prav Fina, ki jo obvladuje tamkajšnje finančno ministrstvo. 

Poročali smo že, da je Fina že od 90. let prejšnjega stoletja Ljubljanski banki (LB) pomagala onemogočati dostop do denarja, ki so ji ga dolgovala hrvaška podjetja. To je počela tudi tako, da ni želela izvrševati pravnomočnih izvršb oziroma sodb na Hrvaškem. Tega denarja se je v preteklosti nabralo za skoraj pol milijarde evrov, Slovenija pa ga je pred slabim desetletjem neuspešno skušala izterjati z meddržavno tožbo. 

Preberite še:
To je direktorica, ki odloča o prodaji Ljubljanske borze hrvaški državi

"Zgodovina s Hrvaško nas uči, da jim ne bi smeli pustiti Ljubljanske borze"

Na politične blokade slovenskih podjetij na Hrvaškem je v pogovoru spomnil tudi nekdanji dolgoletni direktor Ljubljanske borze Draško Veselinović. "Zgodovina s Hrvaško nas uči, da tam sodišča dosti bolj kot v Sloveniji preferirajo hrvaške subjekte v sporih s tujci. Posebej Slovenija ima s tem slabe izkušnje," je poudaril. 

"Spomnimo se hranilnih vlog Ljubljanske banke in kreditov hrvaškim firmam še iz bivše skupne države, nuklearke, arbitražnega mejnega sporazuma, če govorim o meddržavnih sporih. Dodatno tudi številni posamezniki vedo povedati, da nimajo možnosti zmagati na hrvaških sodiščih, če tožijo hrvaški subjekt. Tudi sam kar nekaj takih poznam," je opozoril Veselinovič.

"Kapital ne pozna meja, dokler se ne vmeša politika. In tu se s hrvaško državo kot (potencialno, op. a.) lastnico Ljubljanske borze nedvomno meša," pa je odgovoril na vprašanje, ali bi se izdajatelji delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, v primeru prevzema preselili na Hrvaško.

Preberite še:
Tajni obisk v Ljubljani: Hrvati prišli povedat, da želijo prevzeti Savo Re

Kaj sledi? Možna tudi prodaja Ljubljanske borze 

Kaj se bo torej dogajalo, če bo svet ATVP prižgal rdečo luč Hrvatom? V Jutarnjem listu ocenjujejo, da bi to lahko ogrozilo projekt hrvaškega podržavljenja Zagrebške borze, ki bi imela v lasti še borzi v Ljubljani in Skopju (za katero so soglasje že dobili).

"Če bodo Slovenci vztrajali pri nameri, da branijo 'nacionalne' interese, udeleženci kapitalskega trga menijo, da sta verjetni dve možnosti. Prva je, da bo hrvaški odgovor: 'Dobro, potem gremo brez vas.' Postopek Fininega prevzema bi se nadaljeval, z dogovorom, da po tem, ko postane lastnica Zagrebške borze, proda Ljubljansko borzo," navaja časnik. 

"Druga možnost je, da bi Fina odstopila od postopka prevzema. A to verjetno ne bi pomenilo, da bi se minister Primorac odpovedal celotnemu projektu, saj 'to ni v njegovem slogu'. Predvideva se, da bi v tem primeru poskušal spodbujati svojo vizijo razvoja kapitalskega trga v zavezništvu z delom sedanjih delničarjev borze, med katerimi so Fina, Hrvaška poštna banka, pokojninski skladi, banke … Seveda to vključuje tudi neposrednejši vpliv na izbor menedžmenta, ki deli njegovo vizijo," dodajajo v časniku.