Največji dobavitelji slovenskega zdravstva Andrej Marčič, Aleš Jenčič, Igor Zabret in Tanja Frantar Zabret. Hišni svetovalec ministrstva za okolje in prostor Senko Pličanič. Novi predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Ustanovitelj in nekdanji predsednik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) Marjan Batagelj. Nepremičninski mogotec Aleksander Jereb. Solastnik Celjskih mesnin Danilo Dujović.
To je le del najbolj znanih imen iz podjetniškega sveta in pravnih krogov, ki so tik pred koncem lanskega leta izkoristila davčno darilo nekdanje vlade Janeza Janše. Številni poslovneži so tako v zadnjih dneh decembra mrzlično obiskovali notarske pisarne, kjer so overjali pogodbe, s katerimi so svojim podjetjem prodali njihove lastniške deleže. S tem so prehiteli davčno reformo ministra za finance Klemna Boštjančiča. Ta je namreč s 1. januarjem ponovno uvedla višjo obdavčitev v primerih, ko podjetja odkupijo deleže od svojih lastnikov.
Po podatkih, ki smo jih pridobili v uredništvu necenzurirano.si, je decembra prišlo do največjih premikov kapitala v zadnjih letih. Lastniki podjetij so namreč v tem času opravili za več kot sto milijonov evrov poslov z deleži v podjetjih. S tem so postali bogatejši za dobrih 25 milijonov evrov. Toliko denarja bi morali po novi davčni zakonodaji plačati kot dohodnino, če bi te transakcije izpeljali letos.
Med lastniki teh podjetij so tudi nekateri vplivni člani gospodarskih in interesnih združenj, ki so poslance državnega zbora tik pred novim letom pozvala k ustavni presoji Boštjančičeve novele zakona o dohodnini. Takoj zatem sta jo vložili poslanski skupini SDS in NSi.
Preberite še:
Batagelj in prijatelji umikajo denar pred državo
Janševa predvolilna davčna luknja
Kot smo že poročali, je nekdanja Janševa koalicija jeseni 2020, pol leta pred parlamentarnimi volitvami, spremenila zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in dohodnini. Ena od večjih sprememb se je nanašala na obdavčitev prodaj deležev v podjetjih njihovih lastnikom:
1) Do konca leta 2021 je tako veljalo, da se izplačana vrednost delnic ali lastniških deležev, če jih kupi podjetje samo, šteje za dividendo, zato se tudi obdavčuje enako – s 25-odstotnim davkom.
2) Januarja 2022 se je to spremenilo. Denar, ki so ga ob prodaji deležev svojim podjetjem dobili lastniki, se ni več štel kot dividenda, zato je zanj veljal ugodnejši davčni režim. Kakšen? Prodaja lastnih deležev podjetju je bila obdavčena enako kot kapitalski dobiček. Kot osnova je torej veljala razlika med vrednostjo kapitala ob pridobitvi in odsvojitvi, pri čemer se je stopnja davka zniževala na vsakih pet let lastništva. Če se je za prodajo odločil podjetnik, ki je imel delež v lasti 15 let ali več, mu torej ni bilo treba plačati dohodnine.
3) Minister Boštjančič se je odločil odpraviti to davčno "luknjo" in ureditev ponovno vrniti v stanje pred letom 2022. Prodaja deleža svojemu podjetju se tako ponovno obdavčuje kot dividenda, po 25-odstotni stopnji.
To je sprožilo naval prodaj. Zaposleni v sodnih registrih so imeli po naših informacijah v zadnjih dneh minulega leta polne roke dela, saj so jih notarji zasuli z zahtevami za vpis nakupov lastnih deležev. Vrednosti poslov so se gibale od nekaj deset tisoč evrov do tudi več deset milijonov evrov.
Preberite še:
In kam je vas uvrstil Ivo Boscarol? #kolumna
Kdo je decembra prodajal deleže
V sredo, 21. decembra lani, je tako v pisarno znanega ljubljanskega notarja vstopil Andrej Marčič, eden največjih dobaviteljev domačega zdravstva. Zadnji trenutek je dobil termin za podpis pogodbe o prodaji 40-odstotnega deleža v svojem podjetju Marand, za kar mu je to plačalo nekaj manj kot milijon evrov. Gre za manj kot polovico dobičkov, a več denarja očitno ni imelo na računih.
S tem manevrom si je Marčič prihranil skoraj 250.000 evrov. Toliko dohodnine bi moral plačati državi, če bi lastni delež odkupil po 1. januarju. Kdo vse je še prodal lastne deleže:
- zakonca Igor Zabret in Tanja Frantar Zabret, lastnika podjetja Medicoengineering, ki z dobavami in projektiranjem v javnem zdravstvu ustvarjata bajne dobičke. V zadnjih dvajsetih letih sta za javne naročnike opravila več kot 56 milijonov evrov poslov. Podjetje je imelo že prej deset odstotkov lastnega deleža, zdaj pa sta mu zakonca Zabret prodala še dodatnih 17 odstotkov.
- podjetnik Marko Lotrič, ki je nedavno postal predsednik državnega sveta, je svojemu podjetju Lotrič Meroslovje za skoraj tri milijone evrov prodal nekaj manj kot 25-odstotni delež. Gre za veliko večino zadržanih dobičkov.
- pravnika Rajko Pirnat in Senko Pličanič. Prvi že desetletja svetuje pretežno levosredinskim vladam, političnim strankam in velikim podjetjem. Drugi je v času prejšnje postal "hišni pravnik" ministra Andreja Vizjaka (SDS) in si zagotovil za več milijonov evrov pogodb. Pirnat in Pličanič sta svojemu podjetju IJU Inštitut za javno upravo Consulting prodala 99-odstotni lastni delež, vsak od njiju pa je dobil po 318.000 evrov.
- poslovnež in solastnik Celjskih mesnin Danilo Dujović je za 10-odstotni delež v podjetju MIF Invest, prek katerega obvladuje eno največjih mesnopredelovalnih skupin v državi, dobil okoli pol milijona evrov.
Na tem dolgem seznamu so tudi Aleš Jenčič, lastnik podjetja Interexport, ki je v zadnjih osmih letih samo z UKC Ljubljana in Maribor ustvarilo za 35 milijonov evrov poslov, nepremičninski mogotec Aleksander Jereb (Akustika Group, Velana in Vipap Videm Krško), Gregor Benčina (Jelovica in Slovenijales), družina Karoly (GMT), Dean Mikolič (P&S Capital), Mihael Strmljan (Aktiva Skupina), Samo in Matjaž Štefan (Alpod), Marija Bevk (Merit HP in Baby Center), Janez Kodila (Kodila), Maja Gerčer (AGM Nemec), Janko Koprivec (Siliko).
Preberite še:
Kako so nam ugrabili razpravo o prihodnosti #kolumna
Prikrito izplačevanje dobičkov
Kljub hitenju s prodajo lastnih deležev, s čimer so ujeli zadnji vlak pred spremembo zakonodaje, se vsaj del podjetnikov očitno zaveda, da hodijo po tanki meji. Velika večina si je iz podjetij namreč izplačala toliko denarja, kot so ga ta imela na računih. Rok za plačilo kupnine je tako znašal največ osem dni, nakazana pa bi morala biti pred koncem leta.
Nekateri so v pogodbe dodali celo člene, v katerih so poudarjali, da želijo v prihodnosti te lastne deleže prenesti na zaposlene ali pa jih imeti na voljo za prodajo strateškim partnerjem. S tem so želeli državo prepričati, da namen teh manevrov ni bil plačati manj davka. Prej je namreč veljalo, da podjetnikom ni bilo potrebno plačati dohodnine, če so dokazali, da podjetje lastni delež potrebuje zaradi svojega posla. To je bil tudi glavni razlog kritike davčnih svetovalcev nad ravnanjem davčnih inšpektorjev, ki da jih praktično ni bilo mogoče prepričati, da ne gre za prikrito izplačilo dobička.
Toda množične prodaje oziroma nakupi lastnih deležev, ki smo jim bili priča v zadnjih dneh, kažejo, da je šlo v resnici prav za to. Nekateri podjetniki so namreč šli še dlje. Odločili so se, da si bodo neobdavčeno izplačali največ, kolikor je mogoče, torej vse pretekle dobičke, četudi njihova podjetja tega denarja splih nimajo. Tako je podjetje Batagel & Co. od Marjana Batagelja in njegove soproge oktobra lani odkupilo 25-odstotni delež. Za to jima bo plačalo kar 21 milijonov evrov, vendar šele do leta 2024. Če bi to storil letos, bi morala zakonca Batagelj od tega zneska plačati pet milijonov evrov dohodnine.
