Marjan Batagelj, večinski lastnik družbe, ki upravlja s Postonjsko jamo, eno največjih turističnih znamenitosti v državi in regiji, bo v prihodnjih treh letih bogatejši za 21 milijonov neobdavčenih evrov.
To mu je uspelo z manevrom, s katerim je prehitel novo davčno zakonodajo, ki jo je vlada letos jeseni sprejela na predlog ministra za finance Klemna Boštjančiča. Ta s 1. januarjem ponovno uvaja višjo obdavčitev v primerih, ko podjetja odkupijo deleže od svojih lastnikov. Tik preden so poslanci državnega zbora glasovali o predlogu davčne reforme, je družinsko podjetje Batagel & Co. odkupilo 25-odstotni lastniški delež od Batagelja in soproge. Za to jima bo po naših informacijah do leta 2024 skupaj plačalo 21 milijonov evrov.
Enako se je v zadnjih mesecih odločilo še več članov Kluba slovenskih podjetnikov (SBC), ki ga je pred leti vodil Batagelj, zdaj pa je član njegovega upravnega odbora. Med drugim tudi:
- Aleš Jenčič, eden največjih dobaviteljev v slovenskem zdravstvu, je svojemu podjetju Interexport, ki je v zadnjih osmih letih samo z UKC Ljubljana in Maribor ustvarilo za 35 milijonov evrov poslov, prodal 15-odstotni lastniški delež. To je storil že septembra, ko je Boštjančič prvič javno predstavil paket davčnih sprememb. Interexport ima sicer za 11 milijonov evrov preteklih dobičkov.
- Marko Lotrič, ustanovitelj podjetja Lotrič meroslovje, je temu pred dnevi prodal 24,5-odstotni delež.
- podjetje Zelinka & Sinovi, ki se ukvarja s prodajo računalniške opreme, pa je od svojega lastnika Luke Zelinke odkupilo 29-odstotni delež.
Preberite še:
Kam so izginili direktorji #kolumna
Lastnikom se mudi: iz podjetij želijo čimveč denarja
Vsi ti so izkoristili davčno "luknjo", ki jo je odprla koalicija Janeza Janše. Ta se je lani jeseni, slabe pol leta pred parlamentarnimi volitvami, odločila sprejeti tako imenovano "mini davčno reformo", s katero je spremenila zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in dohodnini. Ena od večjih sprememb se je nanašala na obdavčitev prodaj deležev v podjetjih njihovih lastnikom:
1) Do konca leta 2021 je tako veljalo, da se izplačana vrednost delnic ali lastniških deležev, če jih kupi podjetje samo, šteje za dividendo, zato se tudi obdavčuje enako – s 25-odstotnim davkom.
2) Z letošnjim januarjem letos se je to spremenilo. Denar, ki so ga ob prodaji deležev svojim podjetjem dobili lastniki, se ni več štel kot dividenda, zato je zanj veljal ugodnejši davčni režim. Kakšen? Prodaja lastnih deležev podjetju je bila obdavčena enako kot kapitalski dobiček. Kot osnova je torej veljala razlika med vrednostjo kapitala ob pridobitvi in odsvojitvi, pri čemer se je stopnja davka zniževala na vsakih pet let lastništva. Če se je za prodajo odločil podjetnik, ki je imel delež v lasti 15 let ali več, mu torej ni bilo treba plačati dohodnine.
3) Minister Boštjančič pa se je odločil to davčno ureditev ponovno vrniti v stanje pred letom 2022. Prodaja deleža svojemu podjetju se tako ponovno obdavčuje kot dividenda, po 25-odstotni stopnji.
V številkah: Batagelj je s prodajo pred državo "rešil" dobrih pet milijonov evrov, ki bi jih moral plačati, če bi za to odločil kadarkoli od 1. januarja 2023 naprej. Zdaj mu tega ni treba, saj sta bila skupaj s soprogo lastnika podjetja Batagel & Co. več kot 15 let.
Preberite še:
In kam je vas uvrstil Ivo Boscarol? #kolumna
Kje bodo našli denar za plačilo kupnine?
Vsak podjetnik ima seveda pravico sam razpolagati s svojo lastnino. Enako velja za odločanje, kako bo prerazporejal lastno premoženje in kako daleč bo šel pri davčni optimizaciji. Iz razpoložljivih podatkih je tako razvidno, da je želel Batagelj iz lastnega podjetja v najkrajšem možnem času "počrpati" čimveč denarja.
Podjetje Batagel & Co. namreč nima 21 milijonov evrov, kolikor bi moralo zakoncema Batagelj plačati za odkup 25-odstotnega lastnega deleža. Konec lanskega leta je imelo na računu nekaj več kot pol milijona evrov. Veliko večino premoženja, dobrih 30 milijonov evrov, so namreč predstavljale finančne naložbe. Med drugim tudi 75-odstotni delež v družbi Postojnska jama, ki na podlagi koncesijske oziroma najemne pogodbe upravlja s Postojnskim in Predjamskim jamskim sistemom.
To pomeni, da bi moralo podjetje Batagel & Co. za izplačilo denarja zakoncema Batagelj ali najeti visoka (bančna) posojila ali potrebna sredstva najti v odvisnih družbah, iz katerih bi si izplačalo dobičke. Toda tudi te nimajo dovolj likvidnosti. Družba Postojnska jama je imela konec lanskega leta na računih "le" 6,6 milijona evrov. V lanskem letu je sicer ustvarila nekaj več kot pet milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), vendar ima še iz časa epidemije covid-19 za okoli 12 milijonov evrov finančnih obveznosti.
Preberite še:
Kako so nam ugrabili razpravo o prihodnosti #kolumna
Poštena ali prenapihnjena cena?
To zagato je Batagelj rešil tako, da je svojemu podjetju za plačilo kupnine dal na voljo tri leta. Spet drugo vprašanje je višina kupnine. Kot že omenjeno, je znašala dogovorjena cena za 25-odstotni delež nekaj več kot 21 milijonov evrov, pri čemer na obeh straneh kupoprodajne pogodbe nastopa Marjan Batagelj. Naključno ali ne, gre za znesek, ki je praktično enak vrednosti preteklih oziroma zadržanih dobičkov njegovega podjetja (21,6 milijona evrov).
Po naših informacijah je Batagelj pred prodajo naročil cenitev. Ta je očitno pokazala, da je podjetje Batagel & Co. vredno kar 84 milijonov evrov. Za primerjavo: po zadnjih podatkih ima podjetje za 35 milijonov evrov premoženja in okrog 27 milijonov evrov kapitala. V lanskem letu pa je ustvarilo 1,2 milijona evrov čistega dobička. Že pred časom so davčni strokovnjaki opozarjali, da morajo lastniki deleže odkupovati po tržnih pogojih. V nasprotnem primeru bi kršili 16. člen zakona o dohodnini.
Do sedaj si sicer zakonca Batagelj iz podjetja praktično nista izplačevala preteklih dobičkov. Skupina Batagel & Co., ki poleg Postojnske jame združuje še Hotel Cerkno in kobariško družbo TIK, je imela na zadnji dan lanskega leta za 91 milijonov evrov premoženja in 67 milijonov evrov kapitala. Lani je ustvarila 20 milijonov evrov prihodkov in šest milijonov evrov čistega dobička.
