Vedno manj je možnosti za to, da bo država od nekdanje predsednice uprave Probanke Romane Pajenk ter članov uprave Milane Lah in Vita Verstovška izterjala dosojeno milijonsko odškodnino zaradi spornega odobravanja kreditov. Ti namreč nimajo denarja ali pa so svoje premoženje pravočasno zavarovali pred zasegom.
Kot razkrivamo danes, jim je šlo pri tem na roko tudi dolgotrajno sojenje, ki se je vleklo več kot štiri leta. Toda ne zaradi zavlačevanja obrambe ali slabo pripravljenih odškodninskih tožb, ampak nenavadnega ravnanja okrožnega sodišča v Mariboru. Tamkajšnja sodnica Sonja Novak je namreč v isti zadevi odločala dvakrat in v obeh primerih razsodila v korist Romane Pajenk. Obakrat je moralo zaradi "zmotne uporabe materialnega prava" posredovati višje sodišče in v drugo zaradi "neupoštevanja navodil" celo spreobrniti sodbo prve stopnje.
A zgodilo se ni nič. Na mariborskem okrožnem sodišču zoper sodnico niso sprožili postopka, v katerem bi preverjali ustreznost njenih odločitev. V tem času pa je eni od toženih nekdanjih menedžerk Probanke uspelo prodati vilo v elitnem predelu Maribora, iz katere bi se lahko poplačal velik del odškodnine.
Preberite še:
Tožena menedžerka Probanke rešuje vilo na Rabu pred državo
Tožba zaradi kreditov družbam v lasti uprave Probanke
Začetek zgodbe sega v jesen 2012. Takrat sta se morali Romana Pajenk in Milana Lah posloviti z vrha Probanke, ki je med domačo privatizacijo veljala za "tajkunsko". Številnim menedžerjem je namreč pomagala pri odkupih podjetij. Le slabo leto dni pozneje jo je Banka Slovenije poslala v nadzorovano likvidacijo. Leta 2014 je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znana kot slaba banka, od Probanke odkupila prvi večji paket slabih posojil.
Med temi sta bili tudi posojili, ki jih je Probanka že po začetku finančne krize leta 2008 odobrila družbama Medaljon in Zlata Moneta II. Obe sta bili tesno povezani s tedanjim vodstvom banke. Imeli sta namreč ključno vlogo v lastniški verigi Probanke, obvladovali pa so ju Romana Pajenk in drugi člani takratne uprave.
Ko je bila torej kapitalska trdnost Probanke že pod vprašajem, je reševala težave svojih vodilnih. Zaradi tega je DUTB proti Romani Pajenk, Milani Lah in Vitu Verstovšku vložila dve tožbi:
- prvo konec leta 2014 zaradi 122 tisoč evrov visokega oškodovanja,
- drugo pa v začetku leta 2015 zaradi kar 1,1-milijonske škode.
Preberite še:
Državi dolguje milijone, na Krku pa ima vilo in jahto
Obe zadevi vodila ista sodnica
Pri obeh tožbah je očitek DUTB enak: nekdanja uprava je bila pri odobravanju posojil v očitnem konfliktu interesov, zaradi česar je solidarno odgovorna za nastalo škodo. Medaljon in Zlata Moneta II sta propadla, Probanka oziroma v konkretnem primeru DUTB pa je ostala brez denarja.
Nasprotnega mnenja je bila obramba. Obtoženi so vztrajali, da niso odločali o odobritvi posojil, ampak so zeleno luč zanje prižgali nadzorniki Probanke. Te so sicer izbrali lastniki, torej iste osebe, ki so sedele v upravi in so se formalno izločile iz kreditnih postopkov. Prav tako so poudarjali, da so o izpostavljenosti Probanke do teh družb redno obveščali tudi Banko Slovenije.
Kmalu po tem, ko je DUTB vložila tožbi, se je začelo maratonsko sojenje, v katerem ni manjkalo nenavadnih odločitev.
Na okrožnem sodišču v Mariboru so obe zadevi zaupali sodnici Sonji Novak, ki je postopka zaradi njune podobnosti vodila vzporedno in tudi sprejemala vse odločitve sočasno. Oktobra 2016, po skoraj dveh letih in le eni sodni obravnavi, je ugotovila, da toženim "ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja", saj so o spornih kreditih "odločali v skladu s pravili poslovne presoje, to je skrbno kot pošten in dober gospodarstvenik". Obenem pri njihovem ravnanju ni zaznala nobenega konflikta interesov.
Nekdanja vila Milane Lah v Mariboru
Preberite še:
Obsojeni direktor si je na črno zgradil plažo na Hrvaškem #foto
Ko višje sodišče dvakrat povozi prvo stopnjo
Manj kot leto dni pozneje je višje sodišče v Mariboru ugodilo pritožbi DUTB, obe zadevi razveljavilo in ju vrnilo v ponovno sojenje. Zakaj? Ker se sodni senat, ki mu je v eni od zadev predsedovala Danica Šantl, ni strinjal z obrazložitvijo prve stopnje.
"Če nekdo odobri kredit družbi, v kateri je sam kapitalsko udeležen in je vanjo vložil svoj denar, je pri njegovem odločanju, kot to pravilno razlaga tožnica, vedno podan nek poseben interes ali vsaj vpliv te okoliščine na odločanje," je razsodilo višje sodišče in posebej poudarilo: "Denar je interes." Na višjem sodišču so tako od prve stopnje zahtevali, da pri odločanju upošteva očiten konflikt interesov.
Toda zaman. Junija 2018 je okrožna sodnica Sonja Novak znova odločila, tokrat po dveh obravnavah, da Pajenk, Lah in Verstovšek niso naredili nič narobe. Spet pri tem ni upoštevala argumentacije višjega sodišča. Na DUTB so tako v ponovni pritožbi zahtevali še, naj v primeru razveljavitve sodbe in ponovne vrnitve zadeve v novo sojenje to dodelijo drugemu sodniku.
Vila Romane Pajenk v Mariboru
Apartmajska hiša Romane Pajenk na Rabu
Nekdanja članica uprave Probanke prodala vilo
Tudi v drugo je višje sodišče odločilo v prid DUTB. Pri tem je celo izpostavilo, da so Pajenk, Lah in Verstovšek v družbe, ki jih je reševala Probanka, vložili skoraj milijon evrov svojega denarja, od tega največ nekdanja predsednica uprave.
Sodni senat, ki ga je v eni od zadev vodil Janez Polanec, se je tako odločil, da bo razsodil kar sam. Ugotovil je, da je tožbeni zahtevek DUTB v celoti utemeljen. Sodišču prve stopnje je le še odredil, naj odloči o višini tožbenega zahtevka in stroških.
Koliko nižje je poplačilo DUTB zaradi dolgotrajnega odločanja na sodiščih, ni znano. Milana Lah pa je v vmesnem času prodala vilo na Tomšičevi ulici v Mariboru, ki velja za zelo atraktivno lokacijo. To je storila novembra 2018, tik pred tem, ko je višje sodišče še v drugo razveljavilo sodbo prve stopnje. S tem je DUTB dobila pravno podlago za začetek izvršbe in rubež premoženja nekdanje uprave Probanke. A je bilo že prepozno. Na naslovu, kjer ima zdaj stalno prebivališče, pa Lahova nima v lasti nobene nepremičnine.
So zaradi tega na okrožnem sodišču v Mariboru, ki mu je do lani kar 18 let predsedovala Alenka Zadravec, sprožili nadzorstveni ali kakšen drugi postopek v zvezi z ravnanjem sodnih organov? S sodišča so nam na kratko odgovorili: "Ne."
Po objavi so se na članek odzvali na okrožnem sodišču v Mariboru. Njihov odziv objavljamo v nadaljevanju:
"Zadevo je obravnavala okrožna sodnica svétnica Sonja Novak. Dodeljena ji je bila skladno s pravili Sodnega reda in s Pravili o dodeljevanju zadev sodnikom Okrožnega sodišča v Mariboru in njegovih organizacijskih enot, ki v 159. členu določa, da se zadeva, ki se kot nova vpiše, ker je bila na sodišču druge stopnje razveljavljena, dodeli sodniku, ki mu je bila v reševanje dodeljena prva zadeva. Zadeve torej ob ponovnem sojenju, razen, če je sprememba sodnika določena z odločbo višjega sodišča, ni bilo mogoče dodeliti drugemu sodniku.
Višje sodišče lahko naloži sodišču prve stopnje, kako naj izvede ponovljeni postopek, ne sme pa sodišču naložiti, kako naj v konkretni zadevi odloči, in v tem primeru takšnega navodila sodnici tudi ni dalo. Zato sodnica niti ni mogla slediti navodilom višjega sodišča.
Predsednica sodišča v zvezi s konkretno zadevo ni sprožila nobenega postopka po Zakonu o sodiščih, saj za to ni bilo potrebe, niti ta ni bil dopusten. Predsednik sodišča ne sme posegati v neodvisnost sodnika. Pristojen je za redno spremljanje podatkov o poslovanju sodišča, ne pa o vsebini odločanja posameznega sodnika. V njegovi pristojnosti je ukrepanje, če je bila ali je kršena pravica stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ali, če niso bila spoštovana pravila o vrstnem redu reševanja zadev ali zakonski roki za razpis narokov ali izdelavo sodnih odločb ali druga pravila procesnega vodstva. V konkretni zadevi pa je šlo za vprašanje uporabe prava in sodnik je pri tem neodvisen, stranke pa lahko z uporabo pravnih sredstev dosežejo, da se na drugi stopnji preveri, ali je šlo za pravilno razlago prava. Kar se je v navedeni zadevi tudi zgodilo."
