Nekdanji vrhunski borec Tomaž Barada bi lahko že danes oznanil kandidaturo za položaj predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), ki je ena ključnih funkcij v slovenskem športu. Velja za favorita, saj ga podpira odhajajoči šef OKS Bogdan Gabrovec. Kljub temu Barada javnosti ne bo pokazal listin, s katerimi bi dokazal, kako je prišel do več sto tisoč evrov gotovine. To je polagal na svoj bančni račun, davčni inšpektorji pa so jo sprva označili kot premoženje nepojasnjenega izvora.
Kot smo razkrili, se je Barada pred leti znašel v osebnem davčnem pregledu. Na finančni upravi (Furs) so pod drobnogled vzeli dogajanje v letih od 2010 do 2016 in ugotovili velikansko razliko med uradno prijavljenimi prihodki in dejanskim premoženjem oziroma osebno porabo. Zato so mu že leta 2019 hoteli odmeriti dodatni davek v višini več kot pol milijona evrov. Toda Barada je vložil pritožbo in z njo uspel. Po dveh letih, tik pred napovedjo naskoka na vrh OKS, naj bi mu v ponovljenem postopku odmerili "le" 25.000 evrov dodatnega davka.
"V tej zadevi sem pred kratkim prejel zapisnik, na katerega ne bom podal pripomb, saj želim, da se zadeva čim prej zaključi. Čakam še odločbo, s čimer bo zadeva tudi formalno zaključena," je Barada sporočil članom izvršnega odbora olimpijskega komiteja. Z enakimi besedami je zavrnil tudi našo prošnjo po posredovanju zapisnika oziroma dokazil, ki jih je poslal na Furs in s katerimi je dokazoval izvor premoženja. Ali bo to od njega zahteval izvršni odbor OKS, še ni znano.
Preberite še:
Vodil bi olimpijce, a državi dolguje pol milijona evrov
Ko je gradil hišo, na račun polagal gotovino
Glavnina nepojasnjenih prihodkov izvira iz gradnje njegove vile v Mariboru. Leta 2013 je namreč v naselju Pekre pri Mariboru kupil zemljišče in na njej leta 2015 postavil okoli 450 kvadratnih metrov veliko stanovanjsko nepremičnino. Po lastnih besedah naj bi gradnja stala skoraj milijon evrov. Financiral jo je z denarjem, ki naj bi ga dobil iz več virov. Med drugim naj bi mu znanci oziroma nekdanji partnerji vrnili večje vsote denarja, ki naj bi jim ga pred časom posodil oziroma so mu ga bili dolžni. Del denarja naj bi izviral iz daril sorodnikov in prijateljev ob poroki. V večini pa naj bi šlo za nagrade, ki jih je v času njegove aktivne kariere prejemal na mednarodnih tekmovanjih v borilnih veščinah.
"Po slovenski zakonodaji do leta 2005 ni veljalo načelo obdavčitve svetovnega dohodka. Zato v obdobju moje profesionalne športne kariere v Sloveniji nisem bil davčni zavezanec za dohodke, ki sem jih v letih od 1991 do 2004 v tujini prejel v obliki nagrad in sponzorskih sredstev. Bil sem zelo uspešen športnik, zato sem za svoje nastope in zmage prejel večje vsote denarja. Sedaj sem se znašel v položaju, ko sem moral finančni upravi dokazovati te moje dohodke, ki sem jih v tujini prejemal večinoma v gotovini in čekih," je pojasnjeval članom izvršilnega odbora OKS.
Nekdanji svetovni in evropski prvak v borilnih veščinah torej zatrjuje, da je v 90-tih letih na tekmovanjih zaslužil na sto tisoče evrov gotovine, ki je nikoli ni porabil. Šele pred nekaj leti, ko je gradil hišo, jo je položil na bančni račun in z njo poravnal račune za gradbena dela. S temi pojasnili je v ponovljenem postopku očitno prepričal tudi davčne inšpektorje.
Preberite še:
Rok Snežič nima bančnega računa, državo prosi za denar #dokumenti
Snežiču zagotovil alibi v davčnem pregledu
Kdo na mariborskem finančnem uradu je vodil njegov prvotni davčni postopek in kdo ponovljenega, ni znano. Tega podatka Barada ne želi razkriti. Tudi na Fursu vztrajajo, da "v davčnem postopku kot davčna tajnost veljajo vsa dejstva, okoliščine, podatki, odločitve in drugi dokumenti, ki zadevajo posameznega zavezanca za davek".
V času, ko so vodili ponovljeni postopek, je sicer na Fursu prišlo do zamenjave vodstva. V začetku letošnjega leta je vršilec dolžnosti direktorja postal Simon Starček, nekdanji podpredsednik odbora SDS za izobraževanje. Nato ga je zamenjal davčni svetovalec Ivan Simič, nekdanji direktor Fursa v času prve Janševe vlade, ki zdaj vodi tudi strateški svet za debirokratizacijo. Kmalu po imenovanju je začel s obiski finančnih uradov po vsej Sloveniji. V letošnjem letu pa so nekatere ključne položaje na Fursu zasedle osebe, povezane z vladajočo stranko.
Barada ima sicer skupno preteklost z Rokom Snežičem, danes enim največjih zaupnikov predsednika vlade Janeza Janše, ki ima velik vpliv tudi na kadrovske in druge odločitve. Tudi pri Snežiču so davčni inšpektorji ugotavljali visok razkorak med prihodki, ki jih je uradno prijavil, in njegovo osebno porabo. Snežič se je branil, da je ravno v tistem času na veliko posojal denar prijateljem in znancem in kot dokaz predložil njihove izjave. Med njimi je bil tudi Barada, ki je zagotovil, da si je v letih od 2005 do 2007 večkrat brezobrestno pri Snežiču sposodil različne zneske, med 1000 in 6000 evrov. Torej v času, ko naj bi imel Barada doma na sto tisoče evrov gotovine.
