Vodil bi olimpijce, a državi dolguje pol milijona evrov

Za vodenje Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), ki letno obrne osem milijonov evrov denarja, se poteguje eden največjih davčnih dolžnikov pri nas.

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
petek, 1. 10. 2021, 05:55


20191021-00969174
Tomaž Barada ima še dober teden dni časa, da poravna več kot pol milijona evrov davčnih obveznosti.
STA

Nekdanji vrhunski borec Tomaž Barada, danes prvi mož taekwondo zveze in podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), postaja eden glavnih obrazov v slovenskem športu. Imenovan je bil za vodjo olimpijske delegacije v Pekingu, čeprav nima nobene povezave z zimskim športom. Kmalu bi lahko na OKS segel še stopničko višje. Odhajajoči predsednik Bogdan Gabrovec ga želi videti za svojega naslednika, s čimer bi ohranil vpliv in roko nad organizacijo, ki upravlja z letnim proračunom, vrednim več kot osem milijonov evrov.

Toda poslovna preteklost Barade, ki jo na necenzurirano.si razkrivamo danes, priča o tem, da nikoli ne bi smel zasedati položajev, na katerih bi odločal o razdeljevanju javnih sredstev. Barada je namreč eden od največjih davčnih dolžnikov pri nas. 

Po naših informacijah je imel že pred leti osebni davčni pregled, v katerem so davčni inšpektorji ugotovili velikansko razliko med uradno prijavljenimi prihodki in dejanskim premoženjem oziroma osebno porabo. Zato naj bi mu finančna uprava (Furs) po končani preiskavi odmerila dodatni davek v višini več kot pol milijona evrov.

"Furs je pri meni opravljal davčni pregled, vendar postopek še ni zaključen. Davčna odločba za odmero dodatnega davka je bila po moji pritožbi razveljavljena, kar velja tudi za terjatev, ki je v zemljiški knjigi vpisana na moji nepremičnini. V kratkem naj bi bil zaključen ponovljen davčni postopek. Če se bo izkazalo, da mi je bilo v preteklosti odmerjeno premalo davka, bom po pravnomočnosti odločbe ugotovljeni znesek poravnal v dogovorjenem roku," se je šele po več dneh odzval Barada. 

Finančna uprava (Furs) je že konec leta 2019 na športnem centru Tomaža Barade v Mariboru vpisala hipoteko za zavarovanje davčnega dolga.
Finančna uprava (Furs) je že konec leta 2019 na športnem centru Tomaža Barade v Mariboru vpisala hipoteko za zavarovanje davčnega dolga.
necenzurirano.si

Preberite še:
Rok Snežič nima bančnega računa, državo prosi za denar #dokumenti

Ko so v hiši davčni inšpektorji, prihodki poskočijo

Premoženje, ki so ga na Fursu našli pri pregledu njegovih osebnih financ, naj bi po neuradnih informacijah večinoma izviralo iz skoraj 20 let "na roke" obračunanih članarin in vodenja zasebnih treningov. 

Barada se je namreč leta 2004 odločil, da prekine tekmovalno pot in se posveti karieri profesionalnega trenerja. Kupil je prostore v industrijski coni Tezno, jih preuredil v športno dvorano in v njej odprl center borilnih veščin. V zadnjih 17 letih je prek s.p. ustvarjal med 100 in 400 tisoč evrov letnih prihodkov. Vrhunec je njegovo poslovanje doseglo v letu 2018, ko so prihodki od prodaje dosegli rekordnih 750.000 evrov. Ravno takrat so ga pod drobnogled vzeli davčni inšpektorji.

Če Tomaž Barada ne bo poravnal davčnih obveznosti, mu bo država zasegla športni center v Mariboru oziroma ga bo prodala na dražbi.
Če Tomaž Barada ne bo poravnal davčnih obveznosti, mu bo država zasegla športni center v Mariboru oziroma ga bo prodala na dražbi.
Barada.si

Po naših podatkih so na generalnem finančnem uradu že leta 2018 na podlagi zbranih dokazov ocenili, da bi mu lahko odmerili najmanj 372.000 evrov dodatnega davka. Takrat so tudi že vpisali tako imenovano predznamovano hipoteko na njegovi novozgrajeni hiši v Pekrah in z njo zavarovali bodoče davčne obveznosti. Dobro leto dni pozneje je bil postopek očitno zaključen, na Fursu pa so mu odmerili 504.000 evrov dodatnega davka. A niso šli v takojšnjo izterjavo davčnih obveznosti, ampak so z Barado dosegli dogovor o odlogu plačila za 24 mesecev. V zameno so vpisali hipoteko na Športnem centru Barada v Mariboru.

Do dogovora s Fursom je prišlo v času, ko je Barada že začel opravljal funkcijo podpredsednika OKS. Toda zdaj se mu čas izteka. Rok za plačilo polmilijonskega davka se izteče 10. oktobra, torej čez dober teden dni. Ali in kako bo poravnal obveznosti, ni znano. Da bi mu uspelo privarčevati dovolj denarja za poplačilo davčnega dolga, bi moral v zadnjih dveh letih vsak mesec dati na stran 21.000 evrov. Nasprotno je v tem času s svojim s.p. ustvaril dobrih 11.000 evrov minusa.

Tomaž Barada je pomagal Roku Snežiču v boju proti davčnim inšpektorjem. Bil je med prijatelji, ki so podpisovali izjave, da so si od Snežiča izposojali večje vsote denarja. Fursa niso prepričali.
Tomaž Barada je pomagal Roku Snežiču v boju proti davčnim inšpektorjem. Bil je med prijatelji, ki so podpisovali izjave, da so si od Snežiča izposojali večje vsote denarja. Fursa niso prepričali.
necenzurirano.si

Podobne težave pri osebnem davčnem pregledu je imel tudi njegov prijatelj Rok Snežič, trenutno eden najvplivnejših mož v državi, čigar prstni odtisi so na številnih kadrovskih potezah te vlade. Davčni inšpektorji so pred desetletjem ugotavljali visok razkorak med prihodki, ki jih je uradno prijavil Snežič, in njegovo osebno porabo. Snežič se je branil, da je ravno v tistem času na veliko posojal denar prijateljem in znancem in kot dokaz predložil njihove izjave. Med njimi je bil tudi Barada, ki je zagotovil, da si je v letih od 2005 do 2007 večkrat brezobrestno pri Snežiču sposodil različne zneske, med 1000 in 6000 evrov.

Preberite še:
Ko davčni dolžnik Igor Bavčar obišče Ivana Simiča na Fursu

Bobinac, Barada ali Sodržnik?

Če se bo Barada odločil kandidirati za predsednika OKS, mu bo nasproti stal nekdanji predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. O kandidaturi razmišlja tudi predsednik Športne unije Ljubljana Janez Sodržnik, ki je trenutno enako kot Barada podpredsednik OKS. Doslej Barada nikoli ni kazal pretirane želje za vodenje olimpijskega komiteja. Tako gre bolj za potezo dosedanje ekipe, ki želi obdržati odločevalsko besedo, nam je zaupal poznavalec dogajanja. 

Barada naj bi bil namreč precej bolj vodljiv kot Bobinac, ki ima veliko izkušenj pri vodenju športnih organizacij na državni ravni. Ko je Gabrovec leta 2014 v boju za OKS premagal Zorana Jankovića, je Barada postal njegov podpredsednik. Leta 2018 pa so mu zaupali še en mandat. Že leto dni pred tem je Barada postal predsednik športne zveze v Mariboru, kjer je bil v obdobju 2010-2014 tudi mestni svetnik nekdanje Županove liste, ki jo je vodil Franc Kangler. Ko so Kanglerja odnesle vstaje, se je iz mestnega sveta poslovil tudi Barada. 

Tomaž Barada je izbranec Bogdana Gabrovca (na fotografiji) za novega predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS).
Tomaž Barada je izbranec Bogdana Gabrovca (na fotografiji) za novega predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS).
Grega Wernig

Pred dobrim tednom dni je dogajanje na OKS razburkalo imenovanje Barade za vodjo olimpijske delegacije naprihajajočih zimskih olimpijskih igrah (ZOI) v Pekingu. Barada namreč ni dobil soglasne podpore. Javno je nasprotovanje temu izrekel predsednik Smučarske zveze Slovenije Enzo Smrekar, glavni direktor Atlantic Droge Kolinske. Na koncu je bil dosežen kompromis. Slovenska olimpijska delegacija bo imela, kot kaže, dve vodji. Poleg Barade še nekdanjega smučarskega skakalca Jerneja Damjana.

Preberite še:
Zakaj Ivan Simič hodi na Furs in njegove urade po Sloveniji

Kam gre denar OKS

V letošnjem letu proračun OKS sicer znaša 8,6 milijona evrov. Prvotno je bil za 800.000 evrov višji, a so ga oklestili nižji prihodki od sponzorjev in partnerjev. Od teh bodo prejeli 2,8 milijona evrov, od evropskih projektov pa 2,6 milijona evrov. Večino preostalih sredstev bodo zbrali s pomočjo ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, mednarodnega olimpijskega komiteja in fundacije za šport.

Ta denar bodo namenili za naslednje projekte: 

- olimpijske igre Tokio (1,4 milijona evrov),

- usposabljanje strokovnih delavcev v športu (1,2 milijona evrov),

- razvoj kadrov v športu (1,1 milijona evrov),

- olimpijske igre Peking (586.000 evrov),

- športne štipendije (506.000 evrov),

- Zimski Olimpijski festival evropske mladine (193.000 evrov) in

- druge projekti (1,6 milijona evrov).

Preostalih 1,6 milijona evrov sredstev bo letos šlo za obratovalne stroške, torej plače zaposlenih, reprezentanco, opremo, izobraževanja in druge stroške.