Česa ne vidimo, ko gledamo Vučićevo Srbijo. In zakaj bi nas moralo skrbeti tudi v Sloveniji.

To niso dobri dnevi za medije, za novinarje. Medtem ko bodo v Sloveniji lastniki največjega dnevnega časopisa njegove nepremičnine in drugo premoženje izločili na posebno podjetje, v matični družbi pa pustili zgolj novinarje, se naše kolegice in kolegi na Balkanu borijo za preživetje. Vse bolj tudi dobesedno. 

V začetku tedna je bil tarča fizičnega napada v Sarajevu Avdo Avdić, novinar portala istraga.ba. Na poti domov ga je pričakal in udaril sin Sanina Muse, tamkajšnjega radikalnega islamskega teologa in politika. 

Le nekaj dni prej je hrvaško tožilstvo vložilo obtožnico proti novinarki Danki Derifaj, ki je poročala o zemljiškem sporu med znanim pevcem Markom Perkovićem Thompsonom in njegovimi sosedi. Kaznivo dejanje naj bi storila s tem, ko je med svojim delom stopila na teraso, ki je predmet spora. 

Obe zgodbi imata močan politični kontekst. Musa je Avdića napadel v času, ko želi njegov oče z javnimi molitvami v BiH uvažati vahabistični islam. V primeru hrvaške novinarke je povedno, da je tožilstvo obtožnico vložilo šele zdaj, štiri leta po prijavi. In to takoj po tem, ko je vrh vladajoče HDZ z obiskom koncerta na zagrebškem hipodromu posvojil Thompsona kot novo ikono klerikalne desnice in na Hrvaškem praktično legaliziral zloglasni ustaški pozdrav. 

Preberite še:
To je počitniški vikend zakoncev Musar za pol milijona evrov (foto)

Vučićev obračun z "blokaderji"

Toda največji bitki smo v tem trenutku priča v Srbiji. V prostore družbe United Group Srbija, ki je del skupine, v kateri je tudi N1, edina srbska televizija, ki je oblast Aleksandra Vučića nima pod nadzorom, je v sredo prišel nekdanji prvi mož državne agencije za telekomunikacije. Predstavil se je kot novi direktor družbe. Ker mu vstopa niso dovolili, je prišla policija.

Srbija je trenutno sod smodnika. Vučićev režim se je po skoraj letu dni protestov očitno odločil za končni obračun z "blokaderji". Napadajo jih tolpe zamaskiranih nasilnežev. Njegov cilj je jasen: razbiti želi protestniško gibanje, iz katerega še vedno ni izšla jasna politična alternativa. 

Ključni del te operacije je prevzem televizije N1. Ta je v rokah skupine United Group, ki jo je vrsto let vodil Dragan Šolak. Vučićevi so v tem srbskem medijskem mogotcu ves čas videli največjo grožnjo, zato so s Šolakom, ki živi v Sloveniji, skušali obračunati na vse mogoče načine. Tudi s pomočjo slovenskega urada za preprečevanje pranje denarja, ki je v času prejšnje vlade nezakonito brskal po Šolakovih bančnih računih in podatke pošiljal v Srbijo. 

Preberite še:
Češki lastniki Pop TV, Dragan Šolak in "gazde" Slovenije v zadnji bitki za medije

Kaj je slovenski član uprave United Group počel v Srbiji

Šolak je zdaj oslabljen. Večinski lastnik United Group, britanski finančni sklad BC Partners, ga je spomladi čez noč odstavil s položaja direktorja. Šolak od Britancev zahteva izplačilo zaostalega bonusa, s pomočjo katerega bi precej lažje odkupil večinski delež skupine. 

Ne le, da mu tega Britanci ne želijo prodati. Več kot očitno so z Vučićevimi začeli trgovati. V političnih, poslovnih in diplomatskih zakulisjih je mogoče slišati naslednje: Britanci so pripravljeni televizijo N1 prepustiti Vučiću. Sploh, če bo ta res našel kupca za njihovo celotno medijsko divizijo, ki zajema tudi televizije in portale v državah nekdanje Jugoslavije.

Dobro obveščeni pravijo, da so Vučićevi zeleno luč za to operacijo dobili v ZDA. Natančneje, 6. avgusta, ko je Washington obiskal srbski zunanji minister Marko Đurić in se tam sestal z Marcom Rubiom. Ključno sporočilo: administracija Donalda Trumpa ima še vedno raje Vučića kot precej manj predvidljivo in ubogljivo alternativo. Če je cena tega nov udar na srbske medije pred volitvami leta 2026, naj bo, ocenjujejo v Beli hiši.

Zgodba se tu nadaljuje. Takoj po srečanju v Washingtonu naj bi Srbijo obiskalo več predstavnikov BC Partners. V Beogradu je že je bil, tako viri, tudi Libor Vončina, slovenski član uprave United Group, ki je zamenjala Šolaka. Spomnili se ga boste kot zadnjega direktorja Telekoma Slovenije iz obdobja LDS. 

Preberite še:
Janševi pomagali Vučiću tudi pri obračunu z medijskim mogotcem

Trump in Putin za Vučića, Evropa pa molči

Ali bo to operacijo izpeljalo kakšno srbsko državno podjetje ali nov tuj sklad, v tem trenutku ni pomembno. Prav tako ne dejstvo, da bo Vučić tudi s popolnim prevzemom vseh medijev težko ustavil "pumpanje". Živimo v dobi družbenih omrežij, duh nasilja pa je že ušel iz steklenice.

V Srbiji tako gledamo zanimivo geostrateško dinamiko. Medtem ko je Vučić še ena skupna točka, ki jo lahko najdeta Trump in Vladimir Putin, prihajajo indici, da je del mednarodne skupnosti nad Vučićem začel dvigovati roke. "Čas je, da Zahod preneha popuščati avtoritarnemu Vučiću," je ta teden v komentarju sporočilo uredništvo britanskega The Financial Timesa. "V Srbiji gledamo strategijo strahu," so dan prej ocenili v uredništvu francoskega LeMonda. 

Sporočilo obeh časnikov je praktično enako: evropske države so Vučiću predolgo gledale skozi prste, to podporo pa je zdaj izkoristil za ustvarjanje kaosa in podrejanje medijev pred volitvami. Evropa je še vedno tiho. Podporo Emmanuela Macrona si je Beograd kupil z lansko nabavo 12 francoskih bojnih letal, podporo Nemčije pa z obljubljenim kopanjem litija za njeno avtomobilsko industrijo. 

Preberite še:
Odstopil direktor zdravstvenega doma, ki 13 ur na dan dela še v zasebni kliniki

Zakaj je vse to pomembno za Slovenijo

A dogajanje okrog N1 bi nas še kako moralo zanimati tudi v Sloveniji. Tudi pri nas ima United Group na mizi visoke vložke. 

Telemach, ki je v lasti United Group, že leto dni čaka na zeleno luč regulatorja trga za prevzem T2, s katerim bomo dobili operaterja, večjega od Telekoma Slovenije. To bo v nov položaj pahnilo tudi televizije. Te so v Sloveniji življenjsko odvisne od nadomestila, ki jim ga operaterji plačujejo za predvajanje programskih vsebin. In konglomerat Telemach-T2 bo imel po prevzemu pri tem glavno besedo. 

Ali drugače: dokaj hitro se lahko zgodi, da bodo ključno finančno žilo dovodnico za slovenske televizije, ki še vedno pojedo daleč največji del domačega oglaševalskega kolača, obvladovali Vučićevi ljudje. S tem bi v roke dobili neskončne možnosti za trgovanje in prodajo politično-medijskega vpliva v naši državi. Seveda je vnaprej jasno, kdo v slovenski politiki se v takih igrah najbolje znajde. 

To niso dobri dnevi za medije, za novinarje.