Sredi poletne turistične sezone je v Kranjski Gori, enem od najbolj prestižnih letovišč v Sloveniji, prišlo do pomembnega nepremičninskega posla.
Novega lastnika je namreč dobil Hotel Kranjska Gora, ki leži tik ob središču tega kraja. To je postal Aleksander Jančar, nepremičninski mogotec iz Celja. Koliko je plačal za hotel, ki ima 72 sob, uradno ni znano. Po naših informacijah pa je nakup Jančarja stal najmanj dva milijona evrov, ki jih je dosedanjim lastnikom z območja nekdanje Sovjetske zveze nakazal na Nizozemsko oziroma na Ciper.
Že do zdaj je bil Jančar eden največjih hotelirjev v državi. Njegova skupina Eurotas, ki jo obvladuje prek podjetja Maksimiljan, ima v lasti hotel Piran, nekdanji hotel Marita v Portorožu, hotel Barbara v Fiesi, hotel Arena v Mariboru, Hotel Evropa v Celju in turistični kompleks Pohorske terase, ki ga je konec leta 2021 kupil od nekdanje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke.
V rokah ima tudi druge večje naložbe. Skupaj z direktorjem Casinoja Riviera Mitjo Peternelom lastniško obvladujeta Casino Portorož, ki sta ga prevzela v času druge vlade Janeza Janše. S celjskim odvetnikom Dušanom Korošcem pa je bil dolgo časa tudi lastnik Term Dobrna.
Preberite še:
Kaj kupujejo Dončić, Merlak, Boscarol in drugi slovenski milijonarji #foto
Kako so Rusi prodali hotel v Kranjski Gori
Toda zdaj Jančar prvič vstopa v Kranjsko Goro. Kupil je hotel, ki je bil do leta 2017 v lasti farmacevtske družbe Lek, nato pa ga je kupilo nizozemsko podjetje Comfort Hotel Management. Njegovi lastniki so bili očitno Rusi oziroma državljani drugih republik nekdanje Sovjetske zveze, ki jih je mogoče najti med lastniki več hotelov iz prestižne verige Marriot, tudi v Moskvi. Lani jim je hotel v Kranjski Gori po podatkih ebonitete.si prinesel dva milijona evrov prihodkov in 50.000 evrov izgube.
Sama struktura posla je po naših podatkih dokaj zapletena:
1) Jančar je tako dejansko kupil dve podjetji: Hotel Kranjska Gora, ki je upravljalo hotel, in Lekran, ki je bilo njegov uradni lastnik.
2) Junija, dva meseca pred prodajo, je Jančar Rusom posodil 700.000 evrov, hipoteko pa vpisal na hotel.
3) V istem času je podjetje Lekran za dva meseca prešlo v roke družbe s Cipra, ki je na koncu od Jančarja prejela kupnino za hotel.
Kot že omenjeno, višina kupnine uradno ni znana. Toda po naših podatkih je od prejšnjih lastnikov prevzel tudi za 1,8 milijonov evrov posojil, ki so jih ti pred tem večinoma najeli pri ruski državni banki Sberbank. To zelo verjetno pomeni, da jih je Jančar pobotal s kupnino.
Preberite še:
Izginuli milijoni slovenske elite v Dubaju
Kaj vse še kupuje Jančar
Precej bolj jasno je, kje je Jančar za posel dobil vsaj del denarja. Pred nekaj meseci je tako prodal celjski Hotel Celeia, ki ga je KBM Leasing pred slabim desetletjem zasegel znanemu gostincu Zvonetu Štormanu.
Kupil ga je avtoprevoznik Zaim Draganović. Pozor: ne gre za avtoprevoznika Enesa Draganoviča, ki ima ob avtocesti pri Žalcu že v lasti Hotel A, v času zadnje Janševe vlade pa je z državno Družbo za avtoceste (Dars) podpisal pogodbo za storitve opravljanja avtovleke na območju celotne štajerske avtoceste. Hotel v Celju sicer od spomladi 2020, ko je izbruhnila epidemija covid-19, ne obratuje. Jančar ga je pozneje dal v najem Zaimu Draganoviću, ki je vanj namestil delavce, za nakup pa je najel 1,4 milijona evrov vredno posojilo.
Ni se sicer zgodilo prvič, da je Jančar hotel kupil od Rusov. Že decembra lani je podpisal pogodbo za nakup hotela Piramida v Mariboru. Njegov prejšnji lastnik je bila družba Terme Maribor, ki je leta 2014 prešla v roke ruskega energetskega velikana Gazproma, v zadnjih letih pa ima težave s poslovanjem. V tem času so se serijsko menjavali tudi njeni direktorji. Nekdanje največje mariborsko turistično podjetje, ki je na vrhuncu zaposlovalo več kot 500 ljudi, ima tako danes v lasti le še hotel Habakuk.
Ob vseh hotelih ima Jančar v lasti tudi številne nepremičnine. Leta 2020 pa je bil
zaradi spornih poslov pri gradnji garažne hiše za bolnišnico na Jesenicah pogojno obsojen na tri leta zaporne kazni s preizkusno dobo petih let. Plačati je moral še 200.000 evrov kazni. V teh poslih naj bi neznano kam izginilo 4,6 milijona evrov, specializirano državno tožilstvo pa je Jančarju očitalo, da je sebi in še dvema osebama pridobil protipravno premoženjsko korist. Pozneje je Jančar s tožilstvom podpisal sporazum o priznanju krivde.