Matjaž Zadravec, obsojeni nekdanji direktor Tuš Holdinga, ki je sodišče prepričeval, da je socialni primer, medtem ko je njegova soproga že gradila dve vili na Hrvaškem, je ključni igralec v eni od večjih finančnih afer v zgodovini Slovenije.
Danes namreč razkrivamo, da je Zadravec med letoma 2015 in 2020 v Dubaju vodil finančno shemo, v kateri so vlagatelji izgubili za skupaj več deset milijonov evrov prihrankov. Med njimi so po naših podatkih številni znani podjetniki, menedžerji, odvetniki in drugi državljani Slovenije. Več jih o tem ne želi govoriti, saj naj bi vložili denar, ki so ga želeli prikriti pred finančno upravo (Furs).
Pogorišče sheme, za katero so ostali opeharjeni upniki, že nekaj časa preiskujejo kriminalisti. Čeprav je Zadravec zanikal, da bi si prenakazoval denar vlagateljev, pa je njegova soproga takoj po vrnitvi v Evropo kupila zemljišča ob hrvaški obali, na katerem danes stojita dve vili z zasebno plažo.
V uredništvu necenzurirano.si smo Zadravčeve poslovne manevre v Dubaju začeli podrobneje preiskovati že v začetku lanskega leta. Takrat je sodišče Zadravca, ki je po dogovoru s tožilstvom priznal, da je kot direktor Tuš Holdinga storil kaznivo dejanje zlorabe položaja, obsodilo na osem mesecev zapora. Zadravec je od sodišča želel, naj ga oprosti plačila sodnih stroškov. Poudarjal je, da je brez službe, živi pa od prihrankov in pomoči.
Toda številna dejstva, ki jih objavljamo danes, nakazujejo, da temu še zdaleč ni tako.
Preberite še:
Obsojeni direktor si je na črno zgradil plažo na Hrvaškem #foto
Kje je 40 milijonov evrov iz finančne sheme?
Po naših podatkih se je Zadravec, ki za pojasnila ni dosegljiv, v Dubaj preselil februarja 2013, torej kmalu zatem, ko ga je odslovil Mirko Tuš. Zaposlil se je na sedežu finančne skupine Luxuris, ki je trgovala s terminskimi in opcijskimi pogodbami. Njeni lastniki in vodilni uslužbenci so bili slovenski državljani. Direktor poslovnega razvoja v Luxurisu je bil recimo znani finančnik Bogdan Pušnik, eden od obtoženih v zadevi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6).
Zadravec je bil zadolžen za širitev poslovanja na Bližnjem vzhodu in v Rusiji. Ko je dobro leto dni pozneje zmanjkalo denarja za izplačila vlagateljem, je šel Luxuris v stečaj, Zadravec pa na svoje. Leta 2015 je v Dubaju odprl podjetje Royal Vision Group, ki je kmalu zatem ustanovila finančni sklad Royal Vision Intelligent Fund. V projekt je šel Zadravec s partnerjem, nemškim finančnikom Stefanom Friessom. Več o njem pišemo v okvirju.
Glavnino denarja je Zadravec našel pri nas. Kot je razvidno iz dokumentov, je Zadravec od vlagateljev v sklad zbral od 40 do 50 milijonov evrov. Večji del naj bi prispevali državljani Slovenije. Več virov iz finančnih krogov nam je potrdilo, da je Zadravec leta 2017 po naši državi denar nabiral s predstavitvami in brošurami, v katerih je obljubljal letne donose v višini od 10 do 20 odstotkov - in to ob zelo nizkih tveganjih.
Predstavljal se je kot upravljavec najbolj donosnega alternativnega sklada na mednarodnih trgih, ki sledi "dvomožganski sistemski kvantitativni strategiji". V eni od predstavitev, ki smo jo dobili na vpogled, je Zadravec navajal, da njegov "revolucionarni pristop" vlagateljem "prinaša vse koristi visoko dobičkonosnega 'hedge' sklada".
Preberite še:
Odpisali so mu milijonski dolg, zdaj gradi vilo v Portorožu
Kdo so Slovenci, ki so Zadravcu dali denar
Pri tem je Zadravec namerno ciljal le na najbolj premožne stranke. Minimalni možni vložek v sklad je znašal 100.000 evrov. Denar so lahko vplačali na računa, odprta pri dubajski Noor Bank in spletni banki, registrirani na Kajmanskih otokih.
"Govoril je, da ima najbolj natančni možen algoritem, ki mu omogoča, da na finančnih trgih deluje kot 'snajper'. Razlagal je o napredni tehnologiji, s katero lahko še isti dan zapre pozicijo. Sklad naj bi bil zelo likviden, zato bi lahko denar kadarkoli vzeli ven. Deloval je zelo profesionalno," nam je pojasnil vlagatelj, ki je želel ostati neimenovan. V skladu je izgubil več kot 300.000 evrov. Več osebam, ki delujejo v slovenskih finančnih krogih, je Zadravec ponujal tudi možnosti vzajemnih vlaganj.
Kdo vse je Zadravcu pomagal pri novačenju strank? Več sogovornikov nam je omenjalo Andreja Vizjaka, nekdanjega partnerja več mednarodnih svetovalnih hiš in takrat še dobrega Zadravčevega prijatelja. Spet drugi so nam zatrjevali, da je tudi Vizjak v Royal Vision Intelligent Fund izgubil večjo količino denarja. "Ker sem bil oškodovan, sem zadevo prijavil policiji," nam je že pred časom pojasnil Vizjak.
Med do zdaj znanimi oškodovanci se je javno izpostavil le Joseph Freshner Rain, nepremičninski poslovnež in nekdanji lastnik modne hiše Bronz, ki je v preteklosti sodeloval z ljubljanskim kraljem betona Rokom Furlanom. Rain za komentar ni bil dosegljiv. Številni viri omenjajo tudi odvetnika Miro Senico, ki na naša vprašanja o tem že pred časom ni odgovoril. Po nekaterih, za zdaj nepreverjenih informacijah naj bi denar v skladu izgubil tudi eden od nekdanjih vodilnih slovenskih politikov.
"Precej ljudi ne želi priznati, da so imeli denar"
"Kar precej ljudi ne želi priznati, da so v skladu imeli denar, saj teh prihodkov niso prijavili davkariji," nam je dejal drug vlagatelj, ki se prav tako ne želi javno razkriti. Med tujimi vlagatelji pa za najbolj prestižni Zadravčev "ulov" velja dubajski poslovnež Faruk Arjomand, ki upravlja z več deset milijardami dolarjev premoženja.
Po dveh letih se je hišica iz kart iz Dubaja začela podirati. Oktobra 2019 so vlagatelji začeli opažati, da je spletna stran, kjer so lahko preverjali donose, prenehala delovati, Zadravca pa ni bilo več mogoče dobiti na telefon. Poročilo o stanju za november in december 2019 je bilo prazno zaradi "tehničnih težav". Konec marca 2020 so vlagatelji dobili obvestilo, da je sklad zaradi izbruha epidemije covid-19 razglasil "višjo silo".
Zadravca je na položaju direktorja zamenjal ukrajinski državljan Danilo Šamatava. Zadnja informacija, ki so jo dobili vlagatelji, je sporočilo, da je stanje v skladu sanirano, a da je tretjina sredstev izgubljenih. Medtem se je sklad preselil na Britanske Deviške otoke, še eno davčno oazo, avgusta 2020 pa je v Dubaju izgubilo licenco za poslovanje. Vlagatelji so postali upniki. Na sodišča v Dubaju so začele prihajati prve tožbe proti Zadravcu in njegovim podjetjem. Vložili so jih tudi nekateri slovenski državljani.
Ko sklad propade, zgradijo resort na Hrvaškem
V istem letu, ko se je Matjaž Zadravec umaknil iz Royal Vision Group, upniki pa so iskali pot do svojega denarja, se je njegova družina začela ukvarjati z nepremičninskimi posli na Hrvaškem. V naselju Zatoglav pri Rogoznici so kupili posestvo, na katerem danes že stoji ena luksuzna vila, druga pa je tik pred dokončanjem. Na bližnjem zemljišču je zrasla zasebna plaža, ki so jo hrvaški mediji označili kot črno gradnjo.
V nepremičnine so sprva vlagali prikrito. Podjetje Diamond Properties iz Zagreba, prek katerega so zgradili več milijonov evrov vredno posestvo, je bilo skoraj pet let v lasti podjetja Adriatic Diamond Holding s sedežem v Dubaju. Šele konec minulega leta se je kot uradna lastnica razkrila Tatjana Zadravec, soproga Matjaža Zadravca, drugi ožji sorodnik pa je postal njegov direktor.
Kdo je financiral nakupe zemljišč in gradnjo, iz bilanc hrvaškega podjetja ni razvidno. To je imelo leta 2020 že 1,4 milijona evrov obveznosti do neimenovanih upnikov. Med njimi je bila očitno tudi Tatjana Zadravec, ki mu je posodila 200.000 evrov. Kot je pred časom zagotavljal Matjaž Zadravec, "na ženin račun ni bil nakazan noben denar". Od začetka letošnjega leta je sicer na posestvu v Zatoglavu vpisana 1,66-milijonska hipoteka ene od hrvaških bank.
Kdo je bil Zadravčev nemški partner
Nemški finančnik Stefan Friess je domovino zapustil po izbruhu afere z odkupovanjem življenjskih zavarovanj in drugih varčevalnih produktov. Podjetje Sinus Capital, za katerim je stal Friess, je strankam obljubljalo visoke donose, ki jih nikoli ni bilo. Leta 2014 naj bi tožilstvo v Nuernbergu pri Friessu celo želelo opraviti hišne preiskave, a je bil ta že v Dubaju. Tako v Nemčiji kot v Sloveniji je pravosodnim organom praktično nemogoče Združene arabske emirate prepričati v izročitev državljanov, ki so obsojeni, obtoženi ali osumljeni za kazniva dejanja.