Državni lastniki, ki obvladujejo okoli tretjino lastništva, so od ATVP prejeli dopis, v katerem jih ta obvešča o začetku postopka. Če bi regulator potrdil nepravilnosti, bi morala država objaviti prevzem ali pa bi ostala brez glasovalnih pravic.
V ozadju operacije je po naših informacijah slovaško-češka finančna skupina J&T, ki je obtičala v lastništvu Petrola in nikakor ne najde kupca za 12,8-odstotni delež. Zdaj očitno želi z vsemi sredstvi prisiliti državo, naj po dovolj visoki ceni odkupi njene delnice. ATVP je namreč postopek začela prav na podlagi prijave J&T.
Na Kapitalski družbi (Kad), ki je v lasti države, so potrdili, da so od ATVP prejeli poziv k odgovoru na prijavo domnevne kršitve prevzemne zakonodaje. Vložilo jo je podjetje Mustand Energy Limited s Cipra. Več informacij v tem trenutku niso razkrili.
Tudi na ATVP konkretnih primerov ne komentirajo. Ob tem pojasnjujejo, da lahko postopke ugotavljanja sankcije mirovanja glasovalnih pravic in prepoved njihovega uresničevanja po zakonu o prevzemu vodijo tako po uradni dolžnosti, kot tudi na podlagi zahtevka upravičenih oseb.
Obtičali v lastništvu
Kot smo razkrili, so v J&T računali, da bodo prišli do večinskega deleža v Petrolu in ga po precej višji ceni prodali naprej strategu iz tujine. A jih je slovenska država zavrnila in ohranila glavno besedo v lastništvu, zato se želijo brez izgub umakniti iz Petrola.
Svoj delež so ponujali številnim potencialnim kupcem. Najresnejši kandidat za nakup je bila Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki pa je bila pripravljena za delnico Petrola plačati 315 evrov, kar je devet evrov manj od trenutne borzne cene.
Pogovarjali so se tudi z nekaterimi mednarodnimi energetskimi velikani, ki se v zadnjih letih krepijo na območju jugovzhodne Evrope. K naložbi v Petrol so pred kratkim nagovarjali tudi investitorje v ZDA, kjer so imeli tako imenovani road show, vendar več kot očitno niso bili uspešni.
Morali bi objaviti prevzem
V zadnjem času so predstavniki J&T po naših informacijah pogosto v stiku s Slovenskim državnim holdingom (SDH), s katerim se dogovarjajo o pogojih odkupa manjšinskega paketa delnic Petrola, trenutno vrednega 86 milijonov evrov.
Eden od glavnih lobistov J&T v Sloveniji je sicer poslovnež Boštjan Kralj, nekdanji visoki uslužbenec Aktive Darka Horvata in Telekoma Slovenije pri preteklih prevzemih na Balkanu.
Vendar tovrstno dogovarjanje brez dvoma postavlja državo v nevaren položaj, saj deleža sama ne more odkupiti. Če bi se za to odločila, bi namreč morala objaviti ponudbo za prevzem. Sredstev za to pa nima predvidenih.
Država ne presega prevzemnega praga
Zdaj so se v J&T odločili, da bodo državo stisnili v kot. Državne lastnike so prijavili regulatorju trga vrednostnih papirjev. Očitajo jim, da presegajo prevzemni prag oziroma da so svoj delež celo povečevali.
ATVP do zdaj v Petrolu ni ugotovila nobenih kršitev prevzemne zakonodaje, prijavo J&T pa mora obravnavati v skladu z zakonom.
Država namreč po zakonodaji ne presega prevzemnega praga. Neposredni lastniki Petrola so namreč le SDH, Republika Slovenija in Kad, ki imajo v lasti slabo tretjino delnic. Poleg tega so v lastništvu tudi vzajemni in pokojninski skladi, ki jih upravljajo državne pokojninske družbe, banke in zavarovalnice, vendar se to po zakonodaji ne sešteva.
Med državo in J&T ni bilo zaupanja
Morebitni vstop EBRD v Petrol bi bil zelo všeč državi, največji lastnici te energetske družbe. Njeno sobivanje s Slovaki je bilo težavno.
Kmalu po prihodu J&T se je namreč začelo govoriti celo o možnosti sovražnega prevzema Petrola. J&T je namreč svoje lastništvo sprva skrival za fiduciarnim računom, odprtim pri eni od čeških bank, in ciprskimi podjetji, ki so pred leti v vojni za hrvaško naftno družbo Ina kopičila delnice za madžarsko energetsko multinacionalko Mol.
Informacije, da J&T tudi delnice Petrola kupuje za Mol, so v Bratislavi, kjer je sedež te finančne skupine, pozneje zanikali.
Enako so že pred leti zatrdili tudi pri Molu, kjer hkrati niso zanikali, da bi jih lahko vstop v Petrol potencialno zanimal. Mol se je namreč takrat zapletel v spor s hrvaško državo zaradi lastništva tamkajšnje energetske družbe Ina, ki ga je na arbitražnem sodišču v Ženevi konec leta 2016 tudi izgubil.
Varovalke pred sovražnim prevzemom
Kljub temu se je država prav zaradi prihoda J&T, ki je svoj delež želel povečati do četrtine vseh delnic, odločila sprejeti nekatere varovalke za obrambo družbe pred morebitnim sovražnim prevzemom.
Z zakonom o izvrševanju proračuna je določila, da morajo zasebni lastniki Petrola pred morebitnim povečanjem svojega deleža nad 25 odstotkov pridobiti soglasje vlade. Lani je država povečala svoj lastniški delež v Petrolu. Od Nove Ljubljanske banke (NLB) je odkupila tri odstotke delnic, za katere je Slovenski državni holding (SDH) plačal okrog 20 milijonov evrov. Skupni delež Kada, Soda in SDH se je tako povečal na skoraj 32 odstotkov.
Potem ko jim na lanski volilni skupščini v nadzorni svet Petrola ni uspelo imenovati svojega predstavnika, so v J&T začeli iskati kupce za delež. Njihova odločitev je sovpadla z višjimi cenami nafte, ki so krepko povečale prihodke Petrola.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
