Junak afere Litijska Srbom plačal milijone za nepremičnine. Od kod denar?

Primorski poslovnež Sebastjan Vežnaver, ki ga je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) kazensko ovadil v zadevi sodna stavba, je postal lastnik večjega paketa zemljišč in drugih nepremičnin po vsej državi, na papirju vrednih kar 15 milijonov evrov. 

To je Vežnaverju uspelo z nakupom družbe Monetic. Gre za nekoč največjo lizinško hišo v Sloveniji, ki je delovala pod imenom Hypo Leasing. Pozneje je postala slaba banka slovenskega dela avstrijske bančne skupine Hypo. Od leta 2020 je bila del srbske MK Group v lasti družine Kostić, ki jo je v začetku letošnjega leta prodala Vežnaverjevemu podjetju KPMS iz Kopra.

S tem poslom je Vežnaver dobil v roke ogromno število zemljišč, stanovanj, hiš in poslovnih prostorov v Ljubljani, Celju in drugih manjših mestih. Koliko je Srbom plačal za Monetic, uradno še ni znano. Po javno dostopnih podatkih pa Geodetska uprava RS (Gurs) samo vrednost nepremičnin, ki jih je kupil Vežnaver, ocenjuje na okoli 15 milijonov evrov. Monetic jih je sicer v bilancah knjižil po več kot trikrat nižji vrednosti (4,3 milijona evrov). 

Kaj vse je torej kupil Vežnaver? Od kod mu denar za ta posel? In zakaj je ta zanimiv tudi zaradi dogajanja okrog zapuščene in dotrajane sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, za katero je država konec leta 2023 Vežnaverju plačala kar 7,7 milijona evrov?

Preberite še:
Afera sodna stavba: policija sumi, da je bil posel z Vežnaverjem dogovorjen vnaprej

Slaba banka bivšega Hypa, ki je Srbom prinesla desetine milijonov

Družba Monetic, ki jo je kupil Vežnaver, je nekoč veljala za nekakšno zlato jamo. Leta 2019, ko so se jo Avstrijci odločili prodati, je imela za dobrih 550 milijonov evrov vreden kreditni portfelj. V njem je bilo za več kot 400 milijonov evrov slabih terjatev do slovenskih podjetij, poslovnežev in fizičnih oseb, ob tem pa tudi več tisoč nepremičnin v vrednosti 110 milijonov evrov.

Leto dni pozneje je srbska MK Group za Monetic plačala okoli četrt milijarde evrov. Družba je uradno prešla v last enega od njenih podjetij s Cipra, vložek pa so si Srbi poizkušali povrniti na več načinov. Slaba posojila so ali unovčili ali izterjali, stanovanja in poslovne objekte pa začeli prodajati. Na zemljiščih na nekaterih elitnih lokacijah so se lotili nepremičninskih projektov.

Med letoma 2020 in 2024 je tako Monetic ustvaril več kot 40 milijonov evrov čistega dobička. Ob tem je plačal le 1,5 milijona evrov davka, saj je imel zaradi odpisov iz preteklosti ogromno neizkoriščene davčne izgube. 

Nato so v MK Group nekatere ključne nepremičnine iz Monetica začeli prenašati na projektna podjetja. Ena od teh je poslovna stavba Metalka v središču Ljubljane. Takrat je postalo jasno, da je le vprašanje časa, kdaj bodo prodali Monetic, saj je imel ta konec leta 2024 le še za 17 milijonov evrov premoženja.

Preberite še:
Afera sodna stavba: ko je država plačala milijone, jih je Vežnaver takoj nakazal naprej

Vežnaverjevo podjetje je imelo na računih le 43 tisoč evrov

To se je zdaj tudi zgodilo. V začetku letošnjega leta je lastnik Monetica postalo Vežnaverjevo podjetje KPMS. Katero premoženje je dobil v roke in koliko je vredno, ni povsem jasno. Po podatkih Ebonitete.si pa so med nepremičninami:

- stanovanjske hiše na elitnih lokacijah, na primer za Bežigradom v Ljubljani, ki bi bile lahko vredne tudi milijon evrov in več,

- stavbe oziroma poslovni prostori in stanovanja tako v Ljubljani kot po manjših slovenskih mestih,

- zazidljiva zemljišča za stanovanjsko in poslovno gradnjo v okolici Ljubljane, v Postojni, Pivki in na Kozini.

Neznanka ostaja tudi to, koliko je Vežnaver plačal in kako je financiral nakup. Kot že omenjeno, Gurs zgolj vrednost nepremičnin, ki so zdaj v Vežnaverjevi lasti, ocenjuje na okoli 15 milijonov evrov. 

Vežnaverjevo podjetje KPMS je imelo konec leta 2024 za dobrih šest milijonov evrov premoženja, pri čemer je šlo večinoma za nepremičnine, ki jih ni prodal. Na bančnih računih pa je imelo v istem času le dobrih 43 tisoč evrov. Iz javno dostopnih podatkov ni videti, da bi imela tudi druga Vežnaverjeva podjetja dovolj denarja za financiranje nakupa Monetica.

Preberite še:
Afera sodna stavba: Vežnaver pred državo skril eno od parcel, zdaj ga bo ta razlastila

Pri sodni stavbi je Vežnaverja financiral Draganović. Kdo ga zdaj? 

Kot je znano, si je moral Vežnaver denar izposoditi tudi za nakup stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, ki jo je kupil iz stečajne mase, pozneje pa po nekajkrat višji ceni prodal državi.

Njegov financer pri tem poslu je bil Enes Draganović, znani avtoprevoznik in hotelir iz Žalca. Pomemben del kupnine, ki jo je Vežnaver konec leta 2023 od države prejel za sodno stavbo, je tako šel za poplačilo Draganovića.

V zgodbi o sodni stavbi velja opozoriti še na eno podrobnost. Ministrstvo za pravosodje jo je kupilo po tem, ko je javno iskalo prazne poslovne prostore v Ljubljani za potrebe pravosodnih organov. Pridobilo je tri ponudbe: ob Vežnaverju je eno od teh poslal prav Monetic, ki je državi ponujal stolpnico Metalka, a so na ministrstvu njegovo ponudbo ocenili kot predrago. 

Kriminalisti sumijo, da je šlo za dogovorjen posel

Nakup se je znašel pod drobnogledom NPU, ki je lani spomladi specializiranemu državnemu tožilstvu (SDT) ovadil štiri osebe. Ob Vežnaverju so to po neuradnih informacijah še nekdanji generalni sekretar na ministrstvu za pravosodje Uroš Gojkovič, zdaj že nekdanji vodja službe za investicije Simon Starček in cenilka Breda Zorko. 

Gojkoviča in Starčka sumijo kaznivega dejanja zlorabe položaja, oba pa vse očitke zanikata. Kot smo poročali, je ministrstvo kot kupec vse ključne podatke o zgradbi pridobilo od Vežnaverja. Pri tem je verjelo cenitvi, pod katero se je podpisal njen lažni avtor, in izmeri prostorov, pri kateri ni sodeloval niti en geodet. Pravih pogajanj, v katerih bi predstavniki ministrstva skušali zbiti ceno, po javno dostopnih podatkih sploh ni bilo. 

Preiskava naj bi bila zato usmerjena v dokazovanje sumov, da je šlo pri nakupu zgradbe na Litijski cesti za vnaprej dogovorjen posel. Novembra lani je SDT vložil zahtevo za sodno preiskavo. Če bo sodišče to zahtevo odobrilo, se bo v tej zadevi začel kazenski postopek.