Župan Brežic krivdo vali na državo, denar za Rome pa porablja za vse drugo

Od tragičnega uboja Aleša Šutarja, ki je konec prejšnjega meseca umrl po pretepu v središču Novega mesta, župani dolenjskih občin pri iskanju odgovornosti za več let trajajoče težave s pripadniki romske skupnosti kažejo zgolj na državo. 

Pri tem je eden najglasnejših Ivan Molan, župan občine Brežice. "Želi se ustvariti vtis, da smo za probleme, ki jih povzročajo Romi, krivi župani in lokalne skupnosti, čeprav za reševanje romske problematike nimamo nobenih orodij. Vse pristojnosti so več ali manj v rokah države," je v dneh po tragediji dejal Molan, sicer dolgoletni član SDS. 

Toda pri tem Molan ni navedel, da občine z romskimi naselji, med katere sodijo tudi Brežice, že od leta 2021 od države prejemajo dodatna sredstva, namenjena financiranju podpore in integracije lokalnega romskega prebivalstva. Samo v letih 2023 in 2024 so imele za ta namen na voljo približno 15 milijonov evrov.

Kam je šel ta denar? Več kot polovica dolenjskih občin ga ni v celoti porabila za razvoj romske skupnosti, ampak tudi za druge namene, je razvidno iz dokumentov. Pri tem v negativnem smislu daleč najbolj izstopa prav občina Brežice, ki jo vodi Molan. Leta 2023 je tako porabila le 17 odstotkov tega denarja, za leto 2024 pa kot edina od 25 slovenskih občin z romskim prebivalstvom ni podrobneje poročala o njegovi porabi.   

Kje vse je torej končal denar, namenjen projektom za romsko skupnost? Katere občine so ga porabile največ in katere najmanj? In kdo sploh odloča o tem, kako ga bodo porabile? 

Preberite še:
Kako je težave z Romi neuspešno reševal Hojsov šef policije

Dokument: denar za Rome gre tudi za druge projekte

Občine z romskim prebivalstvom od leta 2021, ko je tretja vlada Janeza Janše spremenila zakon o financiranju občin, prejemajo dodatna sredstva iz državnega proračuna. Namenjena so za aktivnosti, povezane z romskim prebivalstvom, izboljšanju socialne vključenosti in zmanjšanju neenakosti. 

V letu 2023 so tako občine skupaj prejele dobrih 6,2 milijona evrov, v letu 2024 pa že dobrih 8,6 milijona evrov, torej 2,6 milijona evrov več. Največji delež tega denarja so prejele občine Novo mesto, Murska Sobota, Krško in Brežice. 

Iz zadnjega poročila vladnega urada za narodnosti, ki od občin zbira podatke o porabi, je razvidno: 

-       da so občine za aktivnosti, povezane z romskim prebivalstvom, skupaj namenile manj kot 80 odstotkov tega denarja. Ostali del, torej približno tri milijone evrov, so porabile za druge namene, izhaja iz njihovih poročil.

-       da so prekmurske občine v letih 2023 in 2024 glede na delež porabe za projekte, namenjene romskemu prebivalstvu, namenile precej več denarja kot dolenjske občine, 

-       da je med enajstimi dolenjskimi občinami, ki so prejele namenski denar, kar šest vsaj del tega denarja porabilo tudi za druge projekte. 

Podrobno tabelo objavljamo na koncu prispevka.

Preberite še:
Kam v občini Krško kanalizirajo državni denar za Rome

Kam je šel denar za Rome iz Brežic?

V čem je ključna težava? Da ta državna sredstva niso namensko določena. Prevedeno: občinam, ki jih prejmejo, sploh ni treba tega denarja porabiti zgolj za romske programe. 

Pri tem je verjetno najbolj ekscesni primer prav občina Brežice. Tam so v letih 2023 od države za Rome prejeli 474 tisoč evrov dodatnega denarja. Toda za aktivnosti, povezane s 130 tam živečimi Romi, so namenili le 81.300 evrov, torej 17 odstotkov prejetega denarja.

Leta 2024 je občina za ta namen prejela že 655 tisoč evrov. Uradnih podatkov, kam je šel ta denar, še vedno ni. Občina Brežice je namreč edina, ki podrobnejših številk o porabi ni posredovala uradu za narodnosti. V pojasnilih uradu so med drugim poudarili, da so iz različnih proračunskih postavk financirali številne aktivnosti. Del sredstev pa je bil namenjen tudi javnim zavodom, ki delujejo na področju vzgoje, izobraževanja, kulture in sociale.

Pri tem so posebej poudarili, da so neporabljena sredstva "ostala v integralnem proračunu, saj so dodeljena kot popravek primerne porabe in so nenamenska".

Namenska poraba dodatnega denarja za Rome - v odstotkih

Preberite še:
Policija po sledeh našega razkritja: išče, kam je šel državni denar za Rome

Niso poročali o porabi, prejeli pa bodo še 700 tisoč evrov

Ker na pojasnila občine Brežice čakamo že več kot teden dni, smo odgovor na vprašanje, kam je šel ta denar, skušali najti v občinskih proračunih. V letih 2023 in 2024 so tako v Brežicah 116 tisoč evrov porabili za odkup parcel v romskem naselju, slabih 70 tisoč evrov pa za romske spremljevalce in fizično varovanje. Še 23 tisoč evrov so plačali za izdelavo in izvedbo romske strategije v občini. 

Drugih večjih postavk, ki bi se nanašale na Rome, v proračunih ni. Pod črto: Molanova občina je v teh dveh letih namensko porabila manj kot petino dodatnega denarja, ki ga je prejela za Rome, pri čemer je največji del namenila za odkupe zemljišč v romskem naselju. 

Nadaljnje urejanje romskega naselja bodo sicer v občini, ki je imela leta 2024 ob 36 milijonih evrov prihodkov skoraj 1,5 milijona evrov "minusa", očitno prepustili državi. "Prav je, da damo vladi priložnost, da sama pokaže, kako resno željo ima urediti bivalne pogoje za Rome," je na oktobrski seji občinskega sveta dejal Molan. 

Kljub pomanjkljivem poročanju bodo v Brežicah letos od države prejeli novih 700 tisoč evrov dodatnega denarja za aktivnosti, povezane z Romi. Kot je razvidno iz rebalansa proračuna, bo od tega šlo 70 tisoč evrov za romske spremljevalce, 20 tisočakov za strategijo romske populacije, še nekaj deset tisoč evrov pa za druge aktivnosti.

Preberite še:
Kako rešiti težave z Romi? Le s policijo in zahtevami županov zagotovo ne.

Med občinami v Prekmurju in na Dolenjskem velike razlike v porabi denarja za Rome

Iz poročila vladnega urada je razvidno, da so pomurske občine v letih 2023 in 2024 prejele 5,6 milijona evrov dodatnih sredstev. Od tega so 4,75 milijona evrov oziroma okoli 85 odstotkov porabile za aktivnosti, povezane z Romi.
Primer: v občini Rogašovci so od države prejeli 330 tisoč evrov, za Rome pa porabili trikrat toliko denarja. Med glavnimi projekti so bili izgradnja kanalizacije v romskem naselju in obnova cest.
Pri dolenjskih občinah so deleži porabe bistveno nižji. Od države so prejele 9,2 milijona evrov in namensko za Rome porabile nekaj manj kot 6,7 milijona evrov, torej okoli 73 odstotkov sredstev.