Zgodba o spornem, 7,7 milijona evrov vrednem nakupu propadajoče stavbe na Litijski cesti v Ljubljani dobiva novo nadaljevanje.
Prejšnji mesec je tako v javnosti odmevalo revizijsko poročilo, ki je nekdanje ključne uslužbence ministrstva opralo vsakršne odgovornosti za sporni posel. Spisala ga je vodja službe za notranjo revizijo Suzana Hötzl, ki jo je na ministrstvo pripeljal nekdanji generalni sekretar Uroš Gojkovič, eden od vodij posla in pozneje eden od osumljencev v kriminalistični preiskavi. Portal N1 pa je včeraj objavil dokument, iz katerega izhaja, da je bila Suzana Hötzl pred začetkom notranje revizije seznanjena s projektom nakupa stavbe.
Toda zdaj je jasno, da je skušala Suzana Hötzl kompromitirati tudi kriminalistično preiskavo, usmerjeno proti Gojkoviču in drugim njenim sodelavcem. Na posebnem oddelku specializiranega državnega tožilstva so namreč za necenzurirano.si potrdili, da je Hötzl ovadila direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darka Muženiča. To je storila že po tem, ko je policija opravila hišne preiskave v zadevi sodna stavba. Njeno prijavo je tožilstvo zavrglo.
Preberite še:
Afera sodna stavba: policija sumi, da je bil posel z Vežnaverjem dogovorjen vnaprej
"Nihče od osumljenih ni dobil premoženjske koristi"
Hötzl je po naših informacijah zmotila izjava, ki jo je Muženič dal v začetku marca, na dan, ko so kriminalisti NPU opravili hišne preiskave zaradi spornega nakupa zgradbe na Litijski cesti v Ljubljani.
"Sumimo, da je 13 oseb izvršilo kaznivo dejanje s tem, da so v postopku nakupa nepremičnine pripravile dokumentacijo, ki ni izkazovala resničnega stanja nepremičnine v naravi," je takrat pojasnil Muženič. Še isti dan so v javnost prišla imena nekaterih osumljencev, tudi Gojkovića in nekdanjega vodje službe za investicije Simona Starčka, ki je operativno vodil posel. Kot je takrat še povedal Muženič, je protipravna premoženjska korist, ki so jo pridobili osumljenci, znašala najmanj 3,4 milijona evrov.
Nasprotnega mnenja je Hötzl. Po naših informacijah je obvestila tožilstvo, da sama pri notranji reviziji ni odkrila nobenih dokazov, da bi kateri od osumljencev pri poslu pridobil kakršnokoli premoženjsko korist.
Ministrstvo je sicer 7,7 milijona evrov za nakup stavbe v celoti nakazalo prodajalcu Sebastjanu Vežnaverju, ki je med osumljenimi. Ta pa je, kot smo razkrili, večino denarja takoj prenakazal naprej.
Preberite še:
Afera sodna stavba: kaj je ministrica Katič pustila v predalu
Ovadbo podala v imenu sodelavcev na ministrstvu
Na tožilstvu so včeraj potrdili, da je oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili "obravnaval kazensko ovadbo Suzane Hötzl zaradi kaznivega dejanja obrekovanja po drugem in prvem odstavku 159. člena Kazenskega zakonika (KZ-1)", ki pa so jo s sklepom zavrgli.
Zakaj so to naredili, "zaradi interesa preiskave" niso želeli povedati. Po neuradnih informacijah pa je tožilstvo ocenilo, da Hötzl ni upravičena kazensko preganjati Muženiča, saj je ni med osumljenimi. Tudi sicer direktor NPU nobenega od osumljencev ni omenjal z imenom in priimkom. Hötzl včeraj ni želela dajati izjav. Brez komentarja je tudi Muženič.
Hötzl je sicer Muženiča prijavila tožilstvu šele sredi maja, več kot dva meseca po njegovi izjavi. Zakaj je čakala z ovadbo? Ker je v vmesnem času končala revizijsko poročilo o poslu na Litijski, ki Gojkoviča in Starčka, torej glavna akterja, razbremenjuje odgovornosti. Nepravilnosti pa očita bivši ministrici Dominiki Švarc Pipan, finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču in predsedniku vlade Robertu Golobu.
Tako je tožilstvu po naših informacijah zaupala, da uslužbenci ministrstva za pravosodje, katerih imena so se pojavljala v javnosti in se čutijo oškodovane, čakajo na njeno revizijsko poročilo, ki da bo zaključeno v nekaj dneh, nato pa bodo prek odvetnikov sami ukrepali.
Preberite še:
Afera sodna stavba: ko je država plačala milijone, jih je Vežnaver takoj nakazal naprej
Koga je klicala na zagovor in koga ne
To še dodatno potrjuje očitke, da je bila revizija namenjena zlasti obrambi Gojkoviča in Starčka, s katerima je Hötzl prej delala na Finančni upravi RS (Furs). Nato pa je skupaj z njima prišla na ministrstvo in zasedla enega vodstvenih položajev. Gojkovič in Starček sta celo soseda. Hötzl kljub temu zagotavlja, da med njimi ni nobenih osebnih povezav in da so bili njihovi stiki izključno poslovne narave.
Toda čudno luč na poročilo o notranji reviziji meče dejstvo, da je Hötzl pri njeni pripravi pridobivala informacije samo od tistih, ki so aktivno sodelovali pri poslih in so med osumljenimi v preiskavi NPU, ne pa tudi tistih, ki jih je obtožila kršitve zakonodaje in celo več kaznivih dejanj.
V prvi vrsti gre za Dominiko Švarc Pipan. To je Hötzl skupaj z Boštjančičem in Golobom obtožila nezakonite prerazporeditve proračunskega denarja za nakup Litijske. Zapisala je tudi, da je bila o spornem poslu podrobno obveščena. Očitala ji je celo mobing in šikaniranje uslužbencev na ministrstvu, ki so sodelovali pri poslu.
Kljub temu se je vodja službe za notranjo revizijo odločila, da nekdanje pravosodne ministrice ne bo povabila na zagovor. V izjasnitev ji ni posredovala niti osnutka revizijskega poročila. Zakaj je Hötzl ravnala tako, ni znano. K temu je verjetno prispevalo to, da ji je Švarc Pipan javno očitala pristranskost oziroma konflikt interesa.
Kdo je zaslužil pri prodaji stavbe
Preberite še:
Afera sodna stavba: država od Vežnaverja "pozabila" kupiti eno od parcel
"Švarc Pipan naj se obrne na Gojkoviča in Starčka"
Februarja, kmalu po izbruhu afere Litijska, ji je nekdanja ministrica preprečila dostop do dokumentacije in zaposlenim prepovedala dajanje pojasnil. Do teh pristojnosti je Hötzl prišla šele 20. marca, ko je vodenje ministrstva prevzela Andreja Katič. Večino tega časa je bila Hötzl odsotna. Po naših podatkih se je v službo vrnila 10. marca, nekaj dni po odhodu Švarc Pipan.
Tudi eno od vodilnih uslužbenk ministrstva je zmotilo, da Švarc Pipan ni imela možnosti zagovora oziroma ni mogla sodelovati pri razjasnitvi obremenjujočih navedb. Na to ji je Hötzl odgovorila, da je imela prejšnja ministrica "o postopkih v zvezi z nakupom predmetne nepremičnine dovolj časa, da se o tem seznani s strani odstavljenih vodij služb sekretariata", torej od Gojkoviča in Starčka. "Glede ostalih navedb pa bo imela možnost podajati pojasnila in dokazila v drugih postopkih," je delala.
Pogovor je potekal 10. junija na ministrstvu, kjer so imeli zaključni usklajevalni sestanek glede revizijskega poročila. Udeležili so se ga trije osumljeni iz preiskave NPU, poleg Gojkoviča še bivša vodja službe za finance in proračun Janja Garvas in bivša vodja oddelka za pravne zadeve Mateja Žižek. Vabljen je bil tudi Starček, a se je zaradi bolniške odsotnosti opravičil. Je pa prek odvetnika sporočil, da na vsebino poročila nima pripomb. Zgolj štiri dni pozneje je poročilo na mizo dobila pravosodna ministrica.
Od ministrstva smo že konec junija po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja zahtevali posredovanje poročila notranje revizije nakupa stavbe na Litijski, a so nas zavrnili. To so naredili na pobudo NPU, saj da bi razkritje vsebine poročila "lahko ogrozilo in škodovalo nadaljnji uspešni izvedbi predkazenskega postopka".
Na NPU so sicer poročilo prejeli pozneje, kot je to v javnosti govorila pravosodna ministrica Andreja Katič. Ta je 26. junija potrdila, da so poročilo tisti dan posredovali na policijo in tožilstvo. Toda iz odločbe, s katero so zavrnili našo prošnjo, je razvidna drugačna slika. Tako je NPU 1. julija zahteval od ministrstva posredovanje poročila. Prejel ga je torej šele v začetku tega meseca.