Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je včeraj predsedniku vlade Robertu Golobu predala poročilo o njenih ugotovitvah glede spornega nakupa stavbe na Litijski cesti v Ljubljani. Tega naj bi še enkrat dopolnila, in sicer s podatki, ki naj bi dokazovali prirejanje dokumentacije vpletenih. Toda medtem zgodba, ki že več tednov pretresa domače politično prizorišče, dobiva nove razsežnosti.
Danes namreč razkrivamo, da je ministrstvo od znanega primorskega podjetnika Sebastjana Vežnaverja, ki je s prodajo stavbe ustvaril večmilijonski dobiček, "pozabilo" odkupiti eno od tamkajšnjih parcel. Gre za 35 kvadratnih metrov veliko pripadajoče zemljišče, ki v naravi predstavlja okrog 12 metrov dolg in tri metre širok pas ob južnem delu objekta. Čez to parcelo med drugim vodi tudi pot do stranskega vhoda v stavbo.
Kljub temu te parcele ni mogoče najti v pogodbi, ki jo je ministrstvo konec lanskega leta podpisalo z Vežnaverjem. Na to je v izvedenskem mnenju opozoril tudi geodet, ki ga je najelo državno odvetništvo. Zakaj te parcele niso kupili, smo včeraj neuspešno preverjali na pravosodnem ministrstvu.
Toda več dokumentov, ki smo jih dobili na vpogled, nakazuje, da se je Vežnaver že pred prodajo stavbe očitno namenoma odločil parcelo obdržati v svojih rokah. To bi lahko za državo, ki se je že vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica vseh ostalih zemljišč na Litijski cesti, predstavljalo veliko težavo. Vežnaver ima namreč možnost zdaj državi pri prenovi stavbe nagajati na različne načine, če bi se mu to zahotelo.
Kako je torej Vežnaverju državo še enkrat več uspelo stisniti v kot?
Preberite še:
Geodet na Litijski za sodnike našel še 1100 kvadratov. Kje? Na strehi.
Kako je Vežnaver "manjkajočo" parcelo skril pred državo
Kot je znano, je Vežnaver je do propadajoče stavbe na Litijski cesti, ki jo je zdaj prodal državi, prišel konec leta 2019. Takrat je kot edini interesent sodeloval na javni dražbi v stečaju podjetja Nikom. Za nepremičnino je plačal 1,7 milijona evrov, torej šest milijonov evrov manj od kupnine, ki jo je prejel konec lanskega leta.
Pri tem "manjkajoča" parcela na območju zgradbe ni bila predmet te dražbe. Še iz časov nekdanje Jugoslavije je bila namreč njena lastnica Mestna občina Ljubljana (MOL), ki si lasti tudi cesto in pločnike okoli objekta. To je hitro ugotovil tudi Vežnaver, ki se je z občino junija 2022 dogovoril o odkupu parcele. Uradni kupec je bilo njegovo podjetje Logistične storitve LCO, ki ga je leta 2020 ustanovil posebej za nakup prostorov nekdanje tovarne sladkorja v Ormožu.
Toda pozor: Vežnaver je dejstvo, da je vmes postal tudi lastnik "manjkajoče" parcele ob stavbi, očitno skušal državi na vsak način prikriti. Omenjene parcele tako ni vključil v ponudbo, ki jo je že poleti 2023 posredoval ministrstvu za pravosodje. Še več: z vpisom lastništva "manjkajoče" parcele je celo čakal, dokler ni konec lanskega leta podpisal pogodbe o prodaji stavbe. Iz zemljiške knjige je tako razvidno, da je s postopki vknjižbe začel šele 10. januarja letos, dva dni po izbruhu afere sodna stavba.
Preberite še:
Afera sodna stavba: Vežnaverjev financer si je kupil 30-metrsko jahto
S poslom se je mudilo, zato so se v naglici zmotili
Zakaj Vežnaver "manjkajoče" parcele ni prodal skupaj z ostalimi na območju sodne stavbe, uradno ni znano. A jasno je, da to za državo ne pomeni nič dobrega. Vežnaver ima namreč tudi po prodaji stavbe še vedno nogo med njenimi vrati.
Pri vseh večjih posegih na objektu, ki bodo zahtevali gradbeno dovoljenje, bo tako država morala pred tem pridobiti Vežnaverjevo soglasje. V nasprotnem primeru bi lahko Vežnaver državo tožil zaradi poseganja v njegovo posest. Ena od možnosti je, da bi zahteval plačilo odškodnine ali celo odkup parcele po visoki ceni.
Kdo na ministrstvu je odgovoren, da se je država spravila v tak položaj, za zdaj ni mogoče ugotoviti. Pojasnila bomo objavili, ko jih prejmemo. Toda po naših informacijah so posamezni zaposleni na ministrstvu, ki so sodelovali pri dogovarjanju z Vežnaverjem, še pred podpisom pogodbe vedeli, da bo parcela ostala v njegovih rokah.
V skladu s pogodbo je moral Vežnaver pridobiti izjavo ljubljanske občine, s katero se ta odpoveduje predkupni pravici do nakupa sodne stavbe. V naglici pa je očitno naredil napako. V vlogi, ki jo je na občino naslovil sredi decembra, je pomotoma zamenjal parcelne številke. Kupcu, torej ministrstvu, je razkril, da obstaja "manjkajoča" parcela, ki je v lasti njegovega podjetja Logistične storitve LCO. Od občine je celo pridobil soglasje za njeno prodajo državi.
Preberite še:
Afera sodna stavba: milijonska nagrada za pomoč Nine Zidar Klemenčič?
Parcelo je "našel" šele novi geodet
Vežnaver je hitro ugotovil zmoto. Le nekaj dni pozneje je tako na občino oddal novo vlogo, tokrat brez "manjkajoče" parcele. Kot smo izvedeli, so bili o tem obveščeni tudi posamezni ljudje na ministrstvu, a jih to ni odvrnilo od nadaljevanja posla. Nasprotno, v pogodbi so celo izrecno opozorili, da se izjava občine nanaša na napačno parcelo.
Preverjanje lokacij in lastništva parcel pred skoraj osem milijonov evrov vrednim poslom bi odgovornim na ministrstvu v najslabšem primeru vzelo le nekaj minut. A zanj v hektiki okrog posla v drugi polovici decembra očitno ni bilo časa.
Tako je ministrstvo na "manjkajočo" parcelo opozoril šele geodet Branko Kovač, ki ga je državno odvetništvo najelo za ponovno izmero stavbe na Litijski cesti. V mnenju, javno objavljenem v začetku tega tedna, je zapisal, da je Republika Slovenija vpisala lastninsko pravico na kupljenih parcelah, ne pa tudi na omenjeni "parceli, ki sodi verjetno v pripadajoče zemljišče obravnavanih parcel", in je v lastništvu Mestne občine Ljubljana. Izpostavil je tudi, da je na njej vknjižena Vežnaverjeva plomba.
