Vrnitev Mateja Lahovnika: za nagrado ga pošiljajo v državno razvojno banko

Znanemu ekonomistu Mateju Lahovniku, ki je pred zadnjimi volitvami veljal za prvega ekonomista takratne opozicije, se pol leta pozneje obeta prestižni položaj v državnem gospodarstvu.

Po naših informacijah je namreč Lahovnik prvi kandidat za predsednika nadzornega sveta Slovenske izvozne in razvojne (SID) banke. Gre za zadnjo banko v izključni državni lasti, ki upravlja približno 2,5 milijarde evrov bilančne vsote. Pomembna je tudi pri financiranju projektov, pri katerih ima glavno besedo država oziroma politika.

Nadzornike SID banke imenuje vlada na predlog ministra za finance, trenutno ta položaj zaseda Andrej Šircelj iz SDS. Pri tej stranki pa je Lahovnik zelo dobro zapisan. V času tretje vlade Janeza Janše je vodil strateški svet za debirokratizacijo. Postal je tudi član nadzornega sveta novomeške Krke. Pred nekaj tedni pa ga je aktualna Janševa vlada imenovala v strateški svet za gospodarstvo.

Pri tem očitno ni ovira njegova preteklost. Lahovnik je bil eden ključnih političnih akterjev pri projektu šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), ki je za seboj pustil veliko luknjo v javnih financah. Njegovo ravnanje pri projektu je od februarja lani tudi predmet predkazenskega postopka specializiranega državnega tožilstva. Lahovnik je po naših informacijah še vedno osumljen zlorabe uradnega položaja.

Kaj vse je torej Lahovnik počel pred volitvami? In kakšna je bila njegova vloga pri TEŠ6 in Mercatorju?

Preberite še:
To je dokument, ki dokazuje, da tožilstvo preganja Lahovnika zaradi TEŠ6

Položaj prinaša več kot 30 tisoč evrov na leto

SID banka ni običajna komercialna banka, ampak jo lahko politika uporabi kot finančno orodje. To se je najbolj pokazalo leta 2020, torej v času tretje Janševe vlade.

Ob izbruhu covida in ustavitvi javnega življenja, tudi dela gospodarstva, je bila SID banka tista, ki je v imenu države pomagala podjetjem, med drugim z ugodnimi posojili. Toda državna jamstvena shema, ki naj bi bila vredna več milijard evrov, se je izkazala za precejšen neuspeh. Sklenjenih je bilo za le nekaj deset milijonov evrov poslov.

SID banka je pomembno vlogo imela tudi pri mednarodni pobudi Tri morja, enem od projektov Janševe vlade. Leta 2020 je Slovenija v ta sklad vložila 23 milijonov evrov, ki jih je dobila pri SID banki. Pobudo so podpirali politični zavezniki SDS na Poljskem in regiji. 

Tudi Lahovnik je v preteklosti zagovarjal večjo vlogo SID banke. Po poplavah leta 2023 je predlagal, da bi SID banka v imenu države ustanovila poseben sklad za obnovo Slovenije, iz katerega bi financirali obnovo po ujmi.

Če bo Lahovnik prvi nadzornik SID banke, bo letno prejemal okoli 25 tisoč evrov bruto za opravljanje funkcije. Ob tem so tudi sejnine, ki nanesejo dodatnih sedem tisoč evrov. Lahovnik je bil sicer v preteklosti že nekaj časa nadzornik SID banke, in sicer v letih 2008 in 2009, ko je bil minister za gospodarstvo v Pahorjevi vladi.

Preberite še:
Če ne dobiš varovanih podatkov, kliči Lahovnika in Janšo

Lahovnik pomagal projekt TEŠ6 pripeljati do konca

Takrat je prišlo tudi do ključnih premikov pri projektu TEŠ6. Kot minister ga je ves čas javno podpiral in ga utemeljeval z oceno, da je ekonomsko upravičen in bi bila njegova ustavitev nesmiselna.

Pri tem ministrstvo nikoli ni naročilo neodvisne revizije ekonomike projekta, ki bi lahko preverila dejanske stroške in tveganja, temveč je odločitve sprejemalo na podlagi gradiva, ki so ga pripravljali v TEŠ in HSE. Na opozorila uradnikov in javno razkrite sume o nepravilnostih se v letih 2009 in 2010 praktično ni odzivalo.

Lahovnikovo ministrstvo je potrjevalo ključne dokumente in soglasja, ki so omogočala nadaljnje financiranje projekta. HSE je decembra 2009, v Lahovnikovem mandatu, Alstomu plačal prvih 85 milijonov evrov za opremo. S tem je dokončno stopila v veljavo pogodba, ki jo je direktor TEŠ Uroš Rotnik leto in pol prej podpisal z Alstomom v Parizu.

Od lani je Lahovnik v aferi TEŠ6 tudi eden od osumljencev.

Preberite še:
Lahovnik piše, Janša deli: kaj pa, če SDS ne bo priznal izida volitev?

Za tožilstvo sporno mnenje ob najemu 640-milijonskih posojil

Kaj konkretno tožilstvo očita Lahovniku, ni jasno. Po nekaterih informacijah naj bi šlo za sume nepravilnosti pri financiranju projekta TEŠ6.

Projekt sta financirali dve mednarodni banki, EIB in EBRD, ki sta pred odobritvijo skupaj 640 milijonov evrov posojil pridobili pozitivno mnenje ministrstva. To naj bi ga spisalo kljub nepopolni dokumentaciji in brez neodvisne ekonomske presoje upravičenosti projekta.

Lahovnik je v javnem odzivu poudaril, da sam ni prižgal zelene luči za gradnjo TEŠ6. Naložbe namreč niso izvajali niti vlada niti gospodarsko ministrstvo, ampak organi HSE in TEŠ. Zatrdil je, da se je projekt začel še pred njegovim mandatom in končal več let po njegovem odhodu.

Hrvati po prevzemu Lahovnika pustili v nadzornem svetu Mercatorja

Lahovnik je bil vpleten še v en velik posel, katerega razplet je Slovenijo drago stal - prodajo Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. 

Ko je bil leta 2014 Mercator prodan, je bil Lahovnik predsednik njegovega nadzornega sveta. Že takrat so številni opozarjali, da je Agrokor močno zadolžen in da bi lahko prevzem Mercatorju prej škodil kot koristil. Opozorila so se izkazala za upravičena. Agrokor je nekaj let pozneje propadel, Mercator pa je skupaj z njim zašel v težave.

Mercator je izgubil samostojnost, posledice pa so občutili tudi slovenskih dobavitelji, saj so njihovi izdelki počasi izginjali s polic največje trgovske družbe v državi.

Še bolj zanimivo je, kaj se je zgodilo po prodaji. Agrokor je Lahovnika obdržal v nadzornem svetu tudi po tem, ko je sam postal njegov lastnik. Lahovnik se je na položaju obdržal vse do leta 2022.