Petrol trdi, da ga duši regulacija. A prav pri gorivu je imel višji dobiček

V Petrolu, našem največjem naftnem trgovcu, že nekaj časa opozarjajo javnost, da jih duši državna regulacija cen goriv, ki je bila ponovno uvedena leta 2022. Opozarjajo tudi na ekonomsko upravičenost in finančno vzdržnost svojega poslovanja. Retoriko so še zaostrili ob nedavnem dvigu minimalne plače. Napovedali so krčenje investicij in preselitev dela poslovanja na Hrvaško.

Toda nerevidirani rezultati za lansko leto, ki so jih objavili v ponedeljek ponoči, a jih je zasenčilo razčiščevanje predvolilnega pomanjkanja goriva na Petrolovih bencinskih črpalkah, razkrivajo, da ta ustvarja rekordne dobičke. 

Skupina Petrol, ki jo vodi Sašo Berger, je namreč lani ustvarila okoli 6,14 milijarde evrov prihodkov, kar je pol odstotka več kot predlani. Čistega dobička je bilo nekoliko manj od načrtov, a je bil najvišji v zgodovini. Znašal je 174,2 milijona evrov, kar je dobrih 19 odstotkov oziroma 28 milijonov evrov več kot leta 2024.

Še več, poslovne rezultate so izboljšali tudi na področju prodaje goriv in derivatov. Torej ravno tam, kjer naj bi imeli po lastnih navedbah težave zaradi državne regulacije. Izgubljali pa so na področju prodaje električne energije in plina.

Kaj vse torej razkrivajo Petrolovi lanskoletni izkazi?

Preberite še:
Kdo voznikom cistern ni dovolil, da na Petrolove "pumpe" vozijo nafto

Boljši rezultat tako pri gorivu kot pri trgovskem blagu

Ključni kazalnik je denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko denarja ostane za investicije in izplačilo dividend. Lani se je na ravni skupine ustavil pri nekaj manj kot 327 milijonih evrov, kar je 12 milijonov evrov več kot predlani in 54 milijonov evrov več kot leta 2023.

Iz podrobnega pregleda je razvidno, da so največ plusa naredili na področju prodaje trgovskega blaga in storitev (rast za 18,7 milijona evrov) ter goriv in derivatov (rast za 11,6 milijona evrov). Izpad pa so zabeležili na področju energije in rešitev (padec za slabih 21 milijonov evrov).

To priznavajo tudi v Petrolu. "V strukturi EBITDA po produktnih skupinah sta se v primerjavi z letom 2024 povečala deleža trgovskega blaga in storitev ter goriv in derivatov, predvsem zaradi dobrih rezultatov na trgih jugovzhodne Evrope in optimizacije stroškov," so zapisali. Medtem navajajo, da so pri prodaji in trgovanju z električno energijo zaostali za načrti, "kar smo sicer delno predvideli že ob pripravi poslovnega načrta".

V Petrolu so sicer za lansko leto načrtovali okoli 339 milijonov evrov EBITDA, dejansko pa so dosegli štiri odstotke slabši rezultat.

Preberite še:
Vse vojne za Petrol: kako je država izgubila glavno vlogo v naftnem trgovcu

Podatki: Petrol v Sloveniji z višjim dobičkom

Kritični so bili tudi do širitve regulacije marž goriv v Sloveniji tudi na prodajna mesta ob avtocestah in hitrih cestah.

"Regulacija cen na prodajnih mestih ob avtocestah v Sloveniji je dodatno zaostrila pogoje poslovanja prodajnih mest zunaj avtocestnega omrežja, saj se je del prodaje domačim kupcem preusmeril na avtocestna prodajna mesta. To pomeni manjši obseg prodaje na manjših lokalnih prodajnih mestih in posledično slabšo ekonomiko, ki bo na dolgi rok pomenila razmislek o smiselnosti vzdrževanja tako široke prodajne mreže v Sloveniji," so opozorili.

Z drugimi besedami: ker je del voznikov v Sloveniji zaradi nižjih cen obiskoval črpalke na avtocestah, so na lokalnih črpalkah zabeležili nižji promet. Toda podatki še vedno kažejo, da so v Petrolu tako na področju prodaje goriva kot trgovskega blaga imeli bistveno višji dobiček.

Zanimivi so tudi podatki o poslovanju krovne družbe Petrol. Ta je ustvarila 26 odstotkov oziroma 31 milijonov evrov manj dobička iz poslovanja (EBIT). A je to v glavnem posledica slabšega izida pri izvedenih finančnih inštrumentov in izpada drugih prihodkov. Brez upoštevanja tega bi bilo dobička iz poslovanja bistveno več. K temu so prispevali tudi nekoliko nižji stroški dela.

Preberite še:
V Petrolu jočejo zaradi dviga minimalne plače, tolčejo pa rekordne dobičke

Inšpektorat ugotovil nižje dobave, v Petrolu trdijo nasprotno

Petrol se je v zadnjih dneh znašel pod očitki, da je tik pred volitvami namerno zmanjšal dobavo naftnih derivatov, zaradi česar je na bencinskih servisih prišlo do pomanjkanja goriva. To je v nadzoru potrdil tudi tržni inšpektorat. 

Ta je v soboto, 21. marca, opravil nadzor nad prodajo naftnih derivatov na 41 bencinskih servisih po državi, od tega 38 Petrolovih. Ugotovil je, da so se dobave v 14 dneh pred tem vršile manj pogosto, v dveh dneh pred tem pa so bile manjše za polovico in ponekod tudi za dve tretjini. Povpraševanje po gorivih se je medtem povečevalo. 

V istem času se je v medijih pojavila informacija, da je Petrol v 14 dneh, ko so se dobave na slovenskih bencinskih servisih upočasnile, prodal za 30 milijonov litrov goriva Italiji, kjer so cene naftnih derivatov bistveno višje.

V Petrolu so medtem zanikali, da bi to kakorkoli prispevalo k pomanjkanju goriva v Sloveniji. Njihovi podatki za marec kažejo, da se dobava goriv ni zmanjševala. "Nasprotno, v celotnem obdobju marca beležimo rast števila razvozov. V obdobju 14 dni, ki ga navaja vlada, smo število razvozov povečali za 26 odstotkov. V tretjem tednu marca pa beležimo 58-odstotno rast razvozov glede na primerljivo obdobje lani," so pojasnili. Niso pa posebej pojasnili, ali so več razvozov opravili na avtocestne črpalke, kjer je bila cena goriv višja, in manj na lokalne servise, kjer je dejansko primanjkovalo goriva. 

Preberite še:
Če se je Petrol šel politično bitko na hrbtih vseh nas, je porušil vse meje