Prevozniki »krvaveli« in pomagali zamenjati oblast, zdaj dobivajo nagrado

Medtem ko cene goriv dosegajo rekordne ravni, je vlada najprej na pomoč priskočila prevoznikom. Obeta se jim 35 milijonov evrov subvencij, večina za nakup goriva, preostanek pa za za energijsko varčne pnevmatike.

Predstavniki prevoznikov so bili pred državnozborskimi volitvami med najglasnejšimi kritiki takratne Golobove vlade. Zahtevali so ukrepe, grozili z zaporami cest in opozarjali pred popolno ustavitvijo logistike v državi. Januarja, dva meseca pred volitvami, je vodja prometne sekcije pri obrtni zbornici (OZS) Peter Pišek dejal, da prevozništvo zaradi politike»krvavi«. Takrat je bilo sicer dizelsko gorivo približno 30 odstotkov cenejše kot danes.

Toda kako hudo jim je bilo v resnici? Preverili smo poslovanje panoge v letu, ko so nas vodilni predstavniki prevoznikov prepričevali, da jih dušijo previsoki davki, preobsežna birokracija, pomanjkanje delovne sile in drugi stroški. Številke kažejo, da prevoznikom lani ni šlo tako slabo, kot so to prikazovali javnosti.

Sto največjih slovenskih prevozniških podjetij je lani ustvarilo kar šest odstotkov več prihodkov kot leto prej. Dobiček je ostal na enaki ravni kot leta 2024, kljub težjim razmeram pa je panoga nadaljevala z rastjo. Lani je zaposlovala celo največ ljudi doslej, nekateri največji prevozniki pa so se lotili velikih nepremičninskih in drugih naložb.

Kaj vse smo torej ugotovili?

Preberite še:
Kmetje, prevozniki in podjetniki protestirajo. In potem se zbudim iz sanj

Kako so poslovali največji slovenski prevozniki

Analizirali smo poslovanje sto največjih prevozniških podjetij. Pregledali smo njihove rezultate v obdobju od leta 2023, ki je bilo zanje rekordno, do lani. Ugotovili smo:

- da so podjetja lani skupaj ustvarila 1,51 milijarde evrov prihodkov. To je skoraj 90 milijonov evrov oziroma 6,3 odstotka več kot leta 2024 in dobrih 107 milijonov evrov oziroma 7,6 odstotka več kot leta 2023.

- prihodke je v primerjavi z letom 2024 povečalo 62 podjetij, pri preostalih so se zmanjšali.

- prevozniki so skupaj ustvarili dobrih 50 milijonov evrov dobička. To je slaba dva milijona evrov oziroma 3,6 odstotka manj kot leta 2024.

- lani je kar 56 podjetij povečalo čisti dobiček, ostala so zabeležila slabši končni rezultat. Zgolj pet jih je poslovalo z izgubo.

- pri zaposlenih je zgodba drugačna. V letu 2024 se je njihovo število povečalo za skoraj 250 na nekaj manj kot 7.600. Lani se je ta številka še nekoliko zvišala. Dodatno je zaposlovala večina obravnavanih podjetij.

Pod črto: podjetja so lani povečala prihodke, kar bi lahko pripisali podražitvam prevoznih storitev. Ob višjih stroških dela niso odpuščala, njihov končni rezultat pa je bil nižji od rekordnega iz leta 2023, a je še vedno ostal na razmeroma visoki ravni.

Podobno kažejo podatki Ajpesa, po katerih je okoli 3.800 podjetij, ki delujejo v dejavnostih prevoza in skladiščenja, lani povečalo tako obseg prihodkov kot tudi neto dodano vrednost in skupni ustvarjeni dobiček.

Preberite še:
Slikali so katastrofo in dajali nemogoče obljube. Zdaj prihaja streznitev.

Izplačujejo si dobičke in kupujejo nepremičnine

Kljub težkim razmeram, v katerih so delovala v lanskem letu, so številna prevozniška podjetja svojim lastnikom izplačevala dividende. 

Iz bilanc je mogoče razbrati, da se je to zgodilo pri najmanj 15 podjetjih. Tem se je namreč obseg kapitala zmanjšal za več, kot so v istem letu ustvarila dobička. Najbolj smiselna razlaga tega je, da je šlo izplačilo preteklih dobičkov.

Nekatera podjetja so se lotila tudi velikih naložb:

- Klemen Transport, ki je največji med vsemi, je za okoli 20 milijonov evrov kupil logistično-distribucijski center Tuš v Celju. Gre za 63.000 kvadratnih metrov bruto oziroma 29.000 kvadratnih metrov neto površin.

- Kobal Transport je za 36 milijonov evrov zgradil in opremil logistični center v Zalogu, velik 40.000 kvadratnih metrov. Podjetje je pomemben partner Petrola. Njegovi vozniki naj bi v dneh pred volitvami prejeli SMS sporočila, naj goriva ne vozijo na bencinske servise. V zadnjem letu pa je podjetje kupilo tudi za več milijonov evrov zemljišč na vzhodu Ljubljane.

Preberite še:
Fides stavka že dve leti, zdravniške plače pa so višje za skoraj polovico

Kršitelje skušali izločiti, a je bila koalicija proti

Ko so prejšnji teden v državnem zboru potrjevali interventni zakon za državno pomoč prevoznikom, je opozicijska stranka SD predlagala amandma, s katerim bi uvedli dodatne varovalke. 

Po njihovem predlogu do subvencij ne bi bili upravičeni delodajalci, ki ne bi poravnavali obveznosti do zaposlenih ali javnih blagajn oziroma bi huje kršili delovnopravno zakonodajo. Za prejemnike pomoči, višje od 100.000 evrov, so predlagali tudi začasno omejitev izplačevanja dobičkov, dividend in nagrad poslovodstvu.

Toda koalicija je amandma zavrnila. Zelo verjetno zato, ker bi omenjeni pogoji del podjetij izločili iz kroga upravičencev do pomoči.

Najmanj štiri so namreč na seznamu delodajalcev z negativnimi referencami. Na ta seznam uvrstijo podjetja, pri katerih so pristojni organi ugotovili različne kršitve delovnopravne zakonodaje oziroma nepravilnosti pri ravnanju z zaposlenimi. Zaradi tega imajo veljavno prepoved zaposlovanja tujcev.

Po javno dostopnih podatkih je takšna prepoved doletela podjetja Klemen Transport, Bizjak Aleksander, Kurnik transport in Tinles.

Preberite še:
Kdo se skriva za kmeti, ki pridejo v Ljubljano? Odvetnik SDS Franci Matoz

Pišek grozil s sodnim dnevom, ki ga nikoli ni bilo

Predstavniki prevoznikov so sicer v mesecih pred volitvami vlado Roberta Goloba napadali z ultimati, grožnjami z zaprtjem ključnih državnih cest in opozorili pred popolno ustavitvijo logistike v državi.

Že oktobra lani je Peter Pišek, predsednik sekcije za promet pri obrtni zbornici (OZS), na zboru prevoznikov poudarjal, da so razmere v panogi postale nevzdržne zaradi birokratskih ovir, visokih stroškov dela in počasnih postopkov pri izdaji dovoljenj. Govoril je, da mnogi prevozniki »resno razmišljajo o selitvi v tujino, kjer so pogoji za delo ugodnejši«.

Takrat so prevozniki opozarjali, da brez takojšnjih ukrepov grozi razpad domače prevozniške mreže, kar bi lahko dolgoročno negativno vplivalo na oskrbovalne verige, mobilnost in gospodarsko konkurenčnost. »Sistem se ustavlja pred našimi očmi,« je v začetku letošnjega leta opozarjal Pišek.

Takrat je napovedal predvolilno »blokado avtocestnega križa in obvoznic«, če država ne bo izpolnila njihovih 41 zahtev. Ko je na Petrolovih bencinskih servisih tik pred marčevskimi volitvami zmanjkalo goriva, pa je Pišek poudarjal, da »smo tik pred kolapsom oskrbovalnih verig«.