Aktualna saga o omrežninah je luč javnosti usmerila tudi na svet agencije za energijo, ki se je v zadnjih letih redko pojavljal v medijih. Gre za organ, ki je prižgal zeleno luč za nov model obračunavanja omrežnine. Nanj zaradi zapletenosti, razporeditve časovnih blokov in velikih razlik v tarifah med njimi že več mesecev letijo številne kritike iz vrst gospodarstva, po novem pa tudi iz vladajoče politike in Elesa.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je tako včeraj napovedal, da bo vlada pozvala k razrešitvi članov sveta agencije za energijo. To zahtevo je njena direktorica Duška Godina označila za "nedopustni politični pritisk" na strokovno delo agencije.
Tudi zato smo se odločili podrobneje preveriti, kdo so člani sveta agencije. Kdo so torej ljudje, ki jih želi vlada Roberta Goloba zamenjati?
Preberite še:
Polomija TEŠ6: tri milijarde evrov za elektrarno, ki bo delala dobro desetletje
Nadzornik, ki je tlakoval pot TEŠ6
Svet agencije ima po zakonodaji šest članov, a ima po odstopih Mitje Breznika in Sandija Šterpina le še tri. Šestega člana svet agencije nima od junija 2023. Takrat je potekel mandat Maksu Babudru, nekdanjemu direktorju Elektroinštituta Milan Vidmar (EIMV), ki je imel ključno vlogo pri pripravi novega modela. Po Babudrovem odhodu vladajoča koalicija v svet agencije ni imenovala novega člana. Zakaj ne, ni znano.
Predsednik sveta agencije je Franc Žlahtič, nekdanji dolgoletni raziskovalec na EIMV, ki je leta 2006, v času ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka (SDS), prevzel vodenje direktorata za energijo. Med prvim predsedovanjem Slovenije EU je vodil energetske dosjeje. V zadnjem času se v javnosti ne pojavlja.
Toda v preteklosti je imel Žlahtič dokaj pomembno vlogo tudi pri projektu šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6), ki velja za največjo nasedlo naložbo domače energetike.
Žlahtič je bil član posebne strokovne komisije pri TEŠ, ki je sodelovala pri odločanju o moči novega šoštanjskega bloka. Večina njenih članov je navijala za čim večjo moč TEŠ6. Na koncu se je izkazalo, da je komisija služila le naknadni strokovni potrditvi odločitev, ki jih je vodstvo TEŠ v resnici sprejelo že vnaprej.
Leta 2009, v času ministra Mateja Lahovnika, pa je bil Žlahtič skupaj s Francem Žerdinom, Mojco Kert Kos in Igorjem Tičarjem imenovan v nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), lastnika TEŠ. Vsi štirje so kmalu zatem odobrili starševsko garancijo holdinga za projekt TEŠ6. Brez vednosti tedanje vlade Boruta Pahorja je HSE francoskemu Alstomu, dobavitelju opreme za TEŠ6, plačal prvi obrok v višini 85 milijonov evrov, s čimer je pogodba s Francozi stopila v veljavo.
Preberite še:
Kaj so govorili Pahor, Lahovnik, Janša & co., ko so TEŠ6 potiskali naprej
Del ekipe, ki je stopila v bran Rotniku
Od tu je šel projekt TEŠ6 na pot brez povratka. Pogodba z Alstomom je bila izvirni greh projekta, njegova končna cena pa je namesto prvotno predvidenih 650 milijonov evrov znašala 1,43 milijarde evrov.
A tu se vloga nadzorniške ekipe, v kateri je sedel tudi Žlahtič, pri TEŠ6 ne konča. Decembra 2009 tako ni videla ničesar spornega v dvojni vlogi Petra Kotarja, ki je hkrati delal tako za TEŠ kot za Alstom.
Pozneje pa je aktivno stopila v bran direktorju TEŠ Urošu Rotniku, danes prvemu obtoženemu na sojenju v zadevi TEŠ6. Ko se je tedanji generalni direktor HSE Borut Meh jeseni 2010 dokončno sprl z Rotnikom, so nadzorniki na hitro razrešili Meha. Za začasnega naslednika na čelu HSE so nadzorniki imenovali Viljema Pozeba, ki je leta 2008 skupaj z Jožetom Zagožnom parafiral pogodbo z Alstomom.
Pahorjeva vlada je Žlahtiča in druge nadzornike nekaj dni zatem zamenjala. Pozneje je postal svetovalec v državni družbi Plinovodi. "Vse takratne analize so kazale, da v Sloveniji manjka približno 700 megavatov moči. (...) Za investicijo v novo jedrsko elektrarno takrat še ni bilo zrelega koncepta, glede plina pa so bili pomisleki preveliki," je Žlahtič dejal na zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo o TEŠ6.
Preberite še:
Ne Ljubljana. Da je Maribor izgubil banko, so krivi lokalni šerifi
Pravnik iz omrežja nekdanje Nove KBM
Žlathič se je v svet agencije za energijo vrnil v prvih dneh sedanje vlade in to na predlog ministra Kumra. Takrat je bil že njegov član Borut Bratina, ki ga je v svet leta 2020 imenovala koalicija Janeza Janše.
Bratina je profesor za področje gospodarskega prava na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru in eden od avtorjev zakona o gospodarskih družbah. V času prve Janševe vlade je bil član komisije za izvedbo privatizacije tedanje Nove KBM, med katero je država ponudila v odkup 49 odstotkov njenih delnic, ki so bile med poznejšo sanacijo bank izbrisane.
V času Pahorjeve vlade je imel Bratina pomembno vlogo pri "filtriranju" kadrov za položaje v državnih podjetjih. Vodil je akreditacijsko komisijo pri Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), predhodnici današnjega Slovenskega državnega holdinga (SDH). Po odhodu Boška Šrota je bil nadzornik Pivovarne Laško. Na ta položaj ga je predlagala pozneje propadla Probanka.
Iz te komisije je Bratina odstopil po razkritju, da je njegov Inštitut za ekonomsko in korporativno upravljanje, ki ga je ustanovil skupaj z Dušanom Jovanovićem, poslovno sodeloval z enim od podjetij v lasti Agrokorja. V istem času je namreč Jovanović vodil nadzorni svet Nove KBM, ki je odločal tudi o prodaji delnic Mercatorja temu hrvaškemu koncernu. Njun inštitut je v letih pred tem sodeloval tudi z Novo KBM in Pivovarno Laško.
Preberite še:
Prodaja Panvite: Hrvati obljubljali 50 milijonov evrov, zdaj pa družbo zastavili za kredite
Nekdanji minister LDS in Golobov šef
Bratina in Jovanović sta bila tudi manjša solastnika podjetja Pomhold, lastnika finančne družbe Pom-Invest. Šlo je za precej pomembnega igralca v drugem valu slovenske privatizacije. Leta 2007 je Pom-Invest sodeloval pri verižni preprodaji paketa delnic Istrabenza, zaradi katere je moral v zapor Igor Bavčar. Bratina je vodil nadzorni svet Pom-Investa, ki je za seboj pustil 10 milijonov evrov dolgov do Nove KBM. Ti so končali na slabi banki, posle družbe pa so preiskovali kriminalisti in specializirano državno tožilstvo.
Verjetno najbolj znano ime med trojico članov sveta agencije je Janez Kopač, nekdanji poslanec LDS, med letoma 2000 in 2004 pa minister za okolje, prostor in energijo. Njegov državni sekretar, pristojen za energetiko, je bil takrat Robert Golob, s katerim sta se po slabih dveh letih razšla.
V vlado se je Kopač vrnil leta 2009, ko je kot član Zares prevzel vodenje direktorata za energijo pri ministrstvu za gospodarstvo. V prvem letu mandata je investicijo v TEŠ6 v energetskem smislu podpiral, julija 2010 pa je vodenje projekta "raztrgal" v daljšem pismu, ki ga je poslal Pahorju. Sindikat energetike je takoj zatem kot eno od stavkovnih zahtev navedlo tudi Kopačevo zamenjavo.
Po odhodu iz politike je leta 2012 postal direktor sekretariata Energetske skupnosti, organizacije s sedežem na Dunaju, ki jo je vodil do leta 2021. Leto dni pozneje se je v intervjuju za Siol.net opredelil za velikega zagovornika sončnih in vetrnih elektrarn. Zelo kritičen je bil do ljubljanskega župana Zorana Jankovića in njegove "nespametne investicije v plinsko parno elektrarno v Ljubljani, ki po mojem mnenju sploh nikoli ne bo začela redno obratovati".
