Včasih je v resnih slovenskih medijih mogoče med političnimi in gospodarskimi vsebinami prebrati tudi kakšno, ki bi prej sodila v rubriko "saj ni res, pa je".
Minuli mesec so tako iz madžarske banke OTP, ki ima pri nas v lasti Novo KBM in SKB, sporočili, da bo sedež združene slovenske banke v Ljubljani. Novica je zelo odmevala na Štajerskem. Maribor bo namreč prvič po letu 1862, ko je bila ustanovljena tamkajšnja Mestna hranilnica, ostal brez banke s sedežem v tem mestu.
V Mariboru so se takoj začele razprave, kdo je za to kriv. Kot vedno, je bila eden od običajnih osumljencev tudi "Ljubljana". V časniku Večer smo tako lahko o tej temi prebrali tudi naslednjo izjavo: "Da pri nas ni več bank in še kakšne druge družbe, (...) lahko pripišemo preveliki servilnosti lokalnih politikov in nerelevantnosti politikov, ki izhajajo iz tega okolja. (...) Centripetalna sila v Sloveniji deluje izjemno močno in je zato zunaj centra treba vzpostavljati druge mehanizme, ki naj zagotovijo konkurenčnost."
In tu pridemo do rubrike "saj ni res, pa je". Avtor teh besed je namreč Matjaž Kovačič, nekdanji prvi mož Nove KBM, ki jo je država po njegovem odhodu reševala z 870 milijoni evrov davkoplačevalskega denarja.
Preberite še:
Obsojeni mariborski bankir se je preselil na Dunaj
Bankomat za največje in lokalne tajkune
Vse razprave o tem, zakaj je Maribor "izgubil banko", temeljijo na dveh zablodah. Prva je, da se je to zgodilo zdaj. V resnici je ena zadnjih ekonomskih utrdb mesta, ki upravičeno velja za največjo žrtev slovenske tranzicije, padla že kakšnih 15 let prej. Nekje v letih 2009 in 2010, ko so začeli prihajati računi za njeno sodelovanje pri tajkunizaciji Slovenije, menedžerskih odkupih in odobravanju kreditov na lepe oči. Torej iz obdobja, ko jo je vodil Kovačič.
To seveda nima zveze s "servilnostjo sedanjih lokalnih politikov", o kateri govori Kovačič, ampak prej s servilnostjo banke do ljudi, ki so se na neki točki odločili, da bodo obvladovali Slovenijo. Nova KBM je bila ključni finančni vzvod za glavne junake drugega vala privatizacije iz obdobja 2006-2008.
Financirala je cerkvene holdinge, propadle mariborske gradbince, bioplinarje iz propadle skupine Keter in lokalne nepremičninarje, ki so dobivali milijonske kredite na podjetja brez zaposlenih. Bila je bankomat tako za največje slovenske kot za lokalne tajkune.
Vsi ti so v banki pomagali kopati "luknjo". Drži, lahko se pogovarjamo, ali so ocenjevalci premoženja, ki jih je najela ekipa Boštjana Jazbeca na Banki Slovenije, k tej "luknji" s svojimi "vudu" metodami na koncu prišteli kakšnih 100 ali celo 200 milijonov preveč. A to ne spremeni osnovnega dejstva, da je bila Kovačičeva Nova KBM eden od finančnih motorjev igralnice, imenovane Slovenija d.d. V njej so novoustanovljeni d.o.o.-ji čez noč dobivali deset- in več milijonska posojila za menedžerske odkupe, veriženja delnic ali megalomanske nepremičninske projekte.
Preberite še:
Nova KBM prodana za skoraj milijardo evrov
Kaj je imel Maribor od izginulih milijonov?
Druga zabloda je, da je bila Nova KBM "naša", torej mariborska. Mar res?
Isti Kovačič, ki nas danes svari pred Ljubljano, se je pri prodaji Mercatorja, na katerega je (bil) vezan velik del slovenske prehranske verige, spečal z največjim tajkunom iz Zagreba. Banka je odobravala velikanska posojila pidovskemu baronu Darku Horvatu in liechtesteinskemu podjetju, ki je gradilo sosesko ob ljubljanski obvoznici. Sam Kovačič je bil na prvi stopnji obsojen zaradi poslov s propadlim tajkunom Mateja Raščana, ki je finančno izčrpal Delo Revije.
Kako je Mariboru kot mestu koristilo kreditiranje poslov na Hrvaškem, v katerih so slamnate in druge osebe na račun Nove KBM ustvarile 30 milijonov evrov dobička? Za primerjavo: to je za približno šest let denarja, ki ga je banka namenjala za sponzorstva in donacije. In kaj je imelo mesto od propadle dunajske Adrie Bank, ki je bila le obvod Nove KBM za financiranje nekaterih projektov na Hrvaškem? Ali od italijanske mafije, ki je po ugotovitvah regulatornih organov v obmejnih poslovalnicah odpirala bančne račune?
Ves ta čas Nova KBM ni bila "naša", ampak "njihova". Bila je hlapec politike in večinoma lokalne elite, ki je banko potopila s svojim pohlepom, aroganco in gradovi v oblakih. Z njo pa tudi Maribor kot finančno središče. Enako kot Probanka, ki se je šla finančno servisiranje menedžerskih odkupov in decentraliziranih tajkunskih hobotnic na Štajerskem. Novo KBM so potopili vsi ti šerifi, ki so tja prihajali s praznimi aktovkami.
Preberite še:
Policija preiskuje, kako je štajerska občina parcele na smučišču prodajala prijateljem
Dežela brez zgodovinskega spomina
Zapitek za to početje smo pozneje plačali vsi državljani Slovenije. Večino od nas dvakrat: prvič kot davkoplačevalci s slabo milijardo evrov za preplačano sanacijo, drugič spet kot davkoplačevalci, ki jih je vlada Mira Cerarja oškodovala s (pre)poceni prodajo banke Američanom. Imetniki izbrisanih delnic oziroma obveznic pa so račun dobili še tretjič.
A vse to je bila le posledica tega, da so stotine milijonov evrov iz "naše" Nove KBM končale v propadlih finančnih operacijah. Če bi ta denar šel v kvalitetna delovna mesta, bi se danes verjetno precej manj prebivalcev Maribora na delo vozilo v Gradec ali Ljubljano.
O vsem tem danes v Sloveniji, deželi brez zgodovinskega spomina, ne govori več nihče. Še več: v teh dneh nam celo Franc Kangler, večni kandidat za vrnitev na županski položaj, zgroženo razlaga, da je pod njim v Mariboru vladal red in se sprašuje, ali "smo res postali hlapci za centre moči".
NKBM je prvi prodal Kanglerjev sedanji šef
Morda lahko odgovore začne iskati kar pri sebi. Ko je v Mariboru "vladal red", je namreč 40 milijonov evrov denarja iz Nove KBM končalo v stečaju Športnega centra Pohorje, ki mu je mariborska občina pod Kanglerjem podelila koncesijo za gradnje nadomestne kabinske žičnice. To je največje posojilo Nove KBM, ki je končalo na slabi banki.
15 let pozneje se želi Kangler, zdaj vodja mariborske SDS, vrniti na oblast s kurjenjem lokalnih strasti in govorjenjem o centrih moči. O teh bi lahko kaj vprašal tudi centralo stranke na Trstenjakovi. Recimo o tesnem zaupniku Janeza Janše, ki ga je Kovačič prek elektronskih sporočil dnevno obveščal o vsem v zvezi z banko. Ali o tem, kako je leta 2007 med prvo privatizacijo Nove KBM nastajal seznam kupcev delnic iz davčnih oaz.
O vsem tem bi verjetno vedel največ povedati prav Kovačič kot največji varuh skrivnosti vsega, kar se je okrog Nove KBM dogajalo v njenih zlatih časih. Če se ga bo kdo v Sloveniji o tem še spomnil vprašati.
