Evropsko javno tožilstvo (EPPO) je pred meseci vložilo obtožnico zaradi nepravilnosti pri 44 milijonov evrov vredni sanaciji največjega črnega odlagališča odpadkov na Hrvaškem. Eden od obtoženih je bil vplivni poslovnež Miroslav Šaravanja, ki je za posredovanje pri tem javnem naročilu prejel 130 tisoč evrov podkupnine. Decembra, tik pred začetkom sojenja, je priznal krivdo in bil obsojen na družbeno koristno delo.
Toda danes razkrivamo, da se Šaravanja, ki je imel v zadnjih letih odlične zveze v vrhu hrvaške vladajoče stranke HDZ, še vedno poteguje tudi za velik posel v Sloveniji. Njegovo podjetje Sokol namreč sodeluje v tekmi za 20 milijonov evrov vreden posel v Nuklearni elektrarni Krško (NEK), ki je v polovični lasti hrvaške države.
Gre za javno naročilo za gradnjo centra delovne učinkovitosti v nuklearki, v katerem bodo med drugim kuhinja, dve jedilnici in kavarna. Zanj so v krški nuklearki izbrali družbo GIC Gradnje v lasti Ivana Cajzka, ki je oddala najbolj ugodno ponudbo. Toda odločitev so na zahtevo komunalnega podjetja Kostaka iz Krškega, ki v konzorciju nastopa skupaj s hrvaškim podjetjem Sokol, že dvakrat razveljavili. V tretje ni več šlo, zato se je zdaj zadeva preselila pred državno revizijsko komisijo, ki jo vodi Samo Červek.
Zakaj Hrvati, obsojeni zaradi podkupovanja, sodelujejo s Kostakom? In katera zgodba jih še povezuje?
Preberite še:
Zakaj cene javnih naročil v krški nuklearki letijo v nebo
Kdo vse je želel delati za nuklearko
NEK, ki jo vodi Gorazd Pfeifer in ima več kot 600 zaposlenih, je lani poleti začela z iskanjem izvajalca projekta izgradnje novega prehrambenega objekta. Javni razpis je bil objavljen v Sloveniji, na Hrvaškem in na evropskih portalih.
Prejeli so tri ponudbe:
- prvo je oddala družba GIC Gradnje v lasti Ivana Cajzka. Gradbena in druga dela je bila pripravljena izvesti za 19,2 milijona evrov (z DDV),
- drugo je oddal Kostak, ki nastopa v konzorciju z družbo CGP in hrvaškim podjetjem Sokol. Njihova ponudba je vredna 20,6 milijona evrov.
- tretji ponudnik pa sta družbi Kolektor CPG in Kolektor Koling. Njuna ponudba znaša 21 milijonov evrov.
Toda ponujena cena ni bila edini razpisni pogoj. Pri ocenjevanju so bili namreč pomembni tudi rok izvedbe, tehnična oprema in garancijska doba. Ker sta GIC Gradnje in Kostak pri ocenjevanju prejela približno enako število točk, je pretehtala cena.
Preberite še:
Sporni razpis za Šaleško dolino: bi državni milijoni končali na računu v Dubaju?
Od kod so se vzeli Hrvati, ki jih preganja EPPO?
Toda nato se je začelo zapletati. Sklep, da za posel izberejo družbo GIC Gradnje, so v nuklearki po le nekaj dneh razveljavili. Za to so se odločili po tem, ko so od Kostaka prejeli "poziv za odpravo nezakonitosti".
Ponudbe so nato še enkrat presojali in napako potrdili. Kostaku so v drugo odmerili precej višje število točk. A tudi po novem štetju je prejel slabšo oceno kot GIC Gradnje. Kostak se je tudi na drugo odločitev odzval s pozivom in bil začuda spet uspešen.
Pri tretjem ocenjevanju do sprememb ni prišlo. V Kostaku so se zato odločili, da bodo sprožili spor pred državnimi revizorji. Za zdaj ni znano, s kakšnimi argumenti jih bodo poskušali prepričati in kako načrtujejo skozi stranska vrata priti do posla v krški nuklearki.
Toda eno ključnih vprašanj v zgodbi je, zakaj se je Kostak v tekmi za ta posel odločil vključiti tudi hrvaško podjetje, ki ga preganja evropsko javno tožilstvo.
Kot že omenjeno, je polovična lastnica nuklearke hrvaška država, natančneje njena energetska družba HEP, ki jo obvladuje HDZ. Ali sta Kostak in Sokol že kdaj poslovno sodelovala in ali sta se morda potegovala tudi za kakšno drugo večje javno naročilo v Sloveniji, še preverjamo. Ena od njunih stičnih točk pa je prav podkupovalna afera, zaradi katere je bil obsojen prej omenjeni Miroslav Šaravanja.
Preberite še:
Luksuzni hotel v Rogaški Slatini v roke skrivnostne Ukrajinke. Od kod milijoni?
Vrniti je moral 130 tisoč evrov podkupnine
Kostak, ki je leta 2023 ustvaril več kot 116 milijonov evrov prihodkov in deluje tudi na Hrvaškem, se je tako leta 2021 prijavil na več deset milijonov evrov vredno javno naročilo za sanacijo jame z nevarnimi odpadki Sovjak v občini Viškovo blizu Reke. Sodeloval je s partnerji iz Češke, njihova 70 milijonov evrov vredna ponudba pa je bila previsoka.
Na koncu je zmagala 44 milijonov evrov vredna ponudba konzorcija, ki ga je vodila hrvaška družba GK Grupa. Kot je ugotovilo evropsko tožilstvo, pa je do posla prišlo z nezakonitim posredovanjem.
Tedanji predsednik uprave družbe GK Grupa Robert Gotić, sicer nekdanji vplivni član HDZ, se je namreč za pomoč obrnil na Miroslava Šaravanjo. Ta mu je po ugotovitvah evropskega javnega tožilstva z vplivom in zvezami med drugim pomagal priti do posojila pri eni od finančnih institucij. Kot rečeno, je od Gotića v zameno prejel 130 tisoč evrov. Po poročanju hrvaških medijev je bil Šaravanja tesno povezan z nekdanjo ministrico za kohezijo in regionalni razvoj Gabrijelo Žalac, ki jo EPPO že več let preganja zaradi suma oškodovanja proračuna EU.
Ko je evropsko tožilstvo lanskega junija proti Šaravinji vložilo obtožnico, se je ta umaknil iz lastništva gradbenega podjetja Sokol in ga prenesel na svojega sorodnika. V začetku decembra, ob začetku sojenja, pa je Šaravanja na priznal krivdo. Na podlagi sporazuma so ga obsodili na 11 mesecev družbeno koristnega dela in 50.000 evrov denarne kazni. Odvzeli so mu tudi nekaj več kot 130 tisoč evrov prejete podkupnine.
