Začela se je kriminalistična preiskava, ki bi morala dokončno razkriti, ali in kako temeljito so ljudje, povezani s SDS, za lastne politične cilje zlorabili eno od državnih institucij z največjimi pooblastili.
Več virov nam je namreč potrdilo, da Nacionalni preiskovalni urad (NPU) preiskuje dogajanje na uradu za preprečevanje pranja denarja v obdobju do letošnjega junija, ko ga je vodil Damjan Žugelj. Uradnih informacij o tem ni mogoče dobiti. Na policiji na vprašanja o konkretnih fizičnih osebah zaradi varstva osebnih podatkov ne odgovarjajo. "Potrdimo vam lahko le, da NPU zbira obvestila zaradi razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti," so nam pojasnili. Za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic je določena zaporna kazen od enega do petih let.
Po naših informacijah so pod lupo kriminalistov sumi, da je nekdanje vodstvo sistematično zlorabljalo urad za politične cilje nekdanje vladajoče stranke in zasebne interese.
Preberite še:
Izginulih šest mesecev v življenjepisu izbranca SDS
Brskali za podatki več kot sto oseb
Posamezni uslužbenci naj bi tako nezakonito pridobivali in zbirali podatke o posameznikih, ki niso bili po volji SDS ali nekdanjega direktorja Žuglja. Med njimi naj bi bili znani podjetniki, novinarji, vodilni v nekaterih medijskih hišah, odvetniki, takratni opozicijski politiki in drugi kritiki takratne oblasti. Po informacijah več virov naj bi nekdanje vodstvo urada na ta način pridobivalo ali vpogledovalo v podatke z bančnih računov več kot stotih oseb.
Žugelj je na čelo urada prišel marca lani, v času nekdanje vlade Janeza Janše. Veljal je za izbiro SDS. Že kmalu zatem se je na uradu spremenil način dela. V letih pred tem je namreč urad zadeve, ki jih je obravnaval, izbiral po vnaprej jasnih kriterijih. Postopke je običajno uvedel, ko je prejel obvestilo tujih organov, policije, tožilstva, bank ali notarjev o eni ali več sumljivih transakcijah.
Po prihodu novega direktorja so ključni vir informacij pri delu urada postale anonimke. Več naj bi jih prejel kar Žugelj sam. Že samo dejstvo, da urad preiskuje anonimne navedbe, je omogočalo manipulacije, s katerimi je bilo mogoče v kolesje postopkov spraviti koga od ljudi, ki niso bili po volji tedanje vlade. Ko namreč urad uradno odpre postopek, lahko njegovi uslužbenci zgolj s številko zadeve brez velikih težavah dostopajo do evidenc policije, finančne uprave (Furs) in drugih organov.
Preberite še:
Sumi srbskega vmešavanja v slovenske volitve
"Lepili" prijave, zapirali bančne račune ...
Žugljeva ekipa je tako lahko razmeroma preprosto prišla do bančnih, finančnih in drugih podatkov o ljudeh in podjetjih, ne da bi ti za to vedeli. Pravico do vpogleda vanje imajo namreč šele po osmih letih. Lani spomladi je Žugelj "absolutno zanikal", da bi uslužbencem urada predložil seznam pravnih oziroma fizičnih oseb za uvedbo postopkov proti njim. Toda na vprašanje, ali je urad res začel pospešeno obravnavati anonimne prijave domnevnih kršitev zakonodaje o preprečevanju pranja denarja, ni odgovoril.
A to naj bi bil le vrh ledene gore. V več primerih naj bi namreč nekdanje vodstvo urada nekatere podatke "zlepilo" v prijave, ki jih je pošiljalo policiji, finančni upravi in drugim institucijam. Ali je pri tem delovalo usklajeno z nekaterimi njihovimi uslužbenci, ni znano.
V uredništvu necenzurirano.si smo tako seznanjeni s primerom znanega podjetja, katerega proizvode oziroma storitve množica strank kupuje tudi z gotovino. Urad ga je samo zaradi tega več državnim organom prijavil kot sumljivega. Poslovnežu, ki je v sorodu z nekdanjim politikom ene od levosredinskih strank, pa so banke na zahtevo urada v Sloveniji začele zapirati transakcijske račune.
Kje so danes podatki, ki jih je zbiral Žugelj?
Ključno vprašanje je, kje je vsa ta gora podatkov danes. Kmalu po prihodu na urad je Žugelj velik del arhivskega gradiva preselil na ministrstvo za finance, ki ga je takrat vodil Andrej Šircelj. V začetku leta smo objavili fotografije, ki so dokazovale, da je v prostorih urada obstajala posebna "soba T" za zbiranje tajnih podatkov. Vanjo je lahko vstopila le izbrana skupina uslužbencev, ki jih je na urad pripeljal Žugelj.
Prav zaradi zbiranja podatkov v "sobi T", mimo elektronskih sistemov, so na uradu v posameznih primerih želeli spremeniti tudi način poročanja. Po naših informacijah so od več bank zahtevali, da podatkov o posamezni osebi in podjetju ne smejo več posredovati po standardni elektronski poti, ampak prek fizičnih nosilcev podatkov (na primer USB ključev). Posamezne banke naj bi se temu uprle. Na Združenju bank Slovenije so nam takrat pojasnili, da predpisi v nekaterih primerih dopuščajo izjeme od običajne elektronske poti.
Preberite še:
SDS ne obupa: nov "državni udar" na uradu za boj proti pranju denarja
Ali in koliko teh podatkov je sploh ostalo na uradu, uradno ni mogoče izvedeti. V vsakem primeru pa so takšni dosjeji o ljudeh priročno orodje za izsiljevanje. Najbolj občutljivi bančni podatki lahko namreč razkrivajo tudi podrobnosti iz zasebnega življenja.
Po dostopnih informacijah Žugelj že nekaj časa živi na Hrvaškem. V življenjepisu, ki ga je vladi predložil pred imenovanjem na čelo urada, ni navedel, ali in kje je bil zaposlen pred tem. To pomeni, da kot direktor javne institucije, ki ima dostop tudi do podatkov, označenih s stopnjo "strogo tajno", nikoli ne bi smel prestati varnostnega preverjanja. Kot smo pozneje razkrili, je bil Žugelj tesni poslovni sodelovalec hrvaškega tajkuna Želimirja Kodrića, ki ima v lasti več gradbenih in turističnih podjetij, med njimi tudi kamp Straško na otoku Pag, ima pa tudi odlične zveze v hrvaški politiki.
