Damjanu Žuglju, nekdanjemu šefu urada za preprečevanje pranja denarja, ko je ta nezakonito brskal po bančnih računih več sto državljanov Slovenije, med katerimi so bili tudi tedanji predsednik državnega zbora Igor Zorčič, novomeški škof Andrej Saje in več vodilnih v slovenskih medijih, očitno še dolgo časa ne bo treba sesti na zatožno klop.
Slabo leto dni po tem, ko je specializirano državno tožilstvo zahtevalo sodno preiskavo proti Žuglju in več drugim osumljencem, namreč okrožno sodišče v Ljubljani o njej še vedno ni odločalo. Razlog: ker za to ni našlo časa.
Kot je znano, so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Žuglja in njegove sodelavce lani jeseni kazensko ovadili zaradi suma zlorabe uradnega položaja pravic. Grozi jim do tri leta zapora. Že kmalu zatem, januarja letos, je specializirano tožilstvo proti Žuglju in drugim osumljencem vložilo zahtevo za sodno preiskavo. Z njeno uvedbo bi se proti njim začel kazenski postopek.
Toda na tej točki se je zadeva ustavila. Pregon sumov verjetno največje zlorabe ene od državnih institucij v zgodovini naše države, znan kot afera slovenski Watergate, tako že skoraj leto dni stoji na mestu. Kako je to mogoče? In kaj o tem pravijo na sodišču?
Preberite še:
"Ne morem izključiti, da so na uradu vzporedno zbirali podatke z bančnih računov"
Koga vse je obveščal Žugelj
Kaj pravijo na sodišču
Na okrožnem sodišču v Ljubljani so potrdili, da "o zahtevi za preiskavo še ni odločeno". "Zadeva zaradi obravnavanja prednostnih zadev še ni prišla na vrsto. Ob tem dodajamo, da ima vsak sodnik v delu več pripornih zadev, ki so prednostne," so nam pojasnili na sodišču.
Na dodatno vprašanje, kdo je preiskovalni sodnik, ki bi moral odločiti o uvedbi sodni preiskavi, nam na sodišču niso konkretneje odgovorili. "Zadeva je dodeljena v delo preiskovalnemu sodniku skladno z letnim razporedom dela sodnikov," so poudarili. Po neuradnih informacijah pa zadevo vodi preiskovalna sodnica Dunja Franken.
Na specializiranem državnem tožilstvu so nas za več informacij napotili na pristojno sodišče. Pojasnili so nam le, da so zahtevo za sodno preiskavo vložili 24. januarja, torej pred natanko desetimi meseci.
Za primerjavo: sama sodna preiskava mora biti po zakonu o kazenskem postopku končana v šestih mesecih. Če temu ni tako, mora preiskovalni sodnik o razlogih za to obvestiti predsednika sodišča. Šele po opravljeni sodni preiskavi lahko tožilstvo zoper obdolžence vloži obtožnico. Ko ta postane pravnomočna, se začne sojenje.
Preberite še:
Kako je Žugljev urad s pomočjo Snežiča brskal po računih novinarjev necenzurirano.si
Množično vohljanje za bančnimi podatki
Toda pot do tja bo v vsakem primeru še dolga. Zoper sklep o uvedbi sodne preiskave lahko namreč obdolženci vložijo pritožbo, o kateri odloča sodni senat. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi tožilstvo že pred časom v tej zadevi vložilo urgenco, a pri tem očitno niso bili uspešni.
Kot smo že poročali, tožilstvo vodi pregon proti nekdanjim vodilnim na uradu zaradi domnevno nezakonitega množičnega vpogledovanja v več kot 200 transakcijskih računov. Povod za zbiranje podatkov je bila zgolj na enem listu stipkana anonimna prijava, napisana v angleškem jeziku, v kateri obtožbe o pranju denarja in utaji davkov letijo na podjetja v skupini Telemach.
Ta je v lasti skupine United Group, ki jo obvladuje srbski medijski mogotec Dragan Šolak, v lasti pa ima več medijev v državah nekdanje Jugoslavije. Urad, ki ga je takrat vodil Žugelj, je postopek proti Šolaku odprl konec novembra 2021. V manj kot treh tednih je pridobil podatke o bančnih računih več kot 100 podjetij in posameznikov na čelu s Šolakom.
Toda tožilstvo je Žugljevo ovadbo zavrglo. Policija pa je nato začela preiskovati, ali je pri tem zlorabil svoj položaj in ali je del pridobljenih podatkov res izginil.
Preberite še:
Pakt Vućić-Janša za lov na Goloba in srbsko opozicijo
Kdo vse so bile Žugljeve tarče
Med istim postopkom proti Telemachu in Šolaku je urad že konec novembra 2021 začel serijsko in brez kakršne koli zakonske podlage pregledovati tudi bančne račune številnih drugih posameznikov in podjetij. Med njimi so bili Branko Čakarmiš, tedanji direktor družbe Pro Plus, lastnice Pop TV in Kanala A, Tomaž Drozg, tedanji lastnik medijske hiše Adria Media, in srbski opozicijski politik Dragan Djilas.
Po naših podatkih na uradu pred tem niso zaznali nobenih sumov, da bi ti in ostali ljudje, zajeti v njihovi preiskavi, ali prali denar ali storili morebitna druga kazniva dejanja. Uradu pa se je s temi preiskavami očitno neverjetno mudilo. V ihti so namreč občasno med seboj celo pomešali imena tarč. Tako so brskali tudi po bančnih računih podjetij in ljudi, ki s preiskovanci niso imeli ničesar.
Toda zgodba ima tudi mednarodno razsežnost. Znano je, da so Šolakovi mediji že več let trn v peti srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Jeseni 2021, ko se je slovenski urad lotil Šolaka, je Žugelj serijsko obiskoval srbski urad za preprečevanje pranja denarja. Ta je kmalu zatem po Balkanu začel pridobivati podatke o računih, transakcijah in poslih družbe GEN-I, ki jo je vrsto let vodil Robert Golob, takrat že prvi favorit za zmago na aprilskih volitvah v Sloveniji.
Preberite še:
Vse o aferi slovenski Watergate
Žugelj je pomagal Vučiću, zdaj živi v Srbiji
Tudi zato ne preseneča, da se je Žugelj po zamenjavi oblasti leta 2022 in odhodu s položaja direktorja urada za preprečevanje pranja denarja preselil v Srbijo. Tam je ustanovil podjetje Axisdamm Advisory, ki se uradno ukvarja s poslovnim svetovanjem. Četudi do zdaj uradno ni ustvarilopraktično nobenih prihodkov, ima v Srbiji odprta dva bančna računa.
Zadeva Telemach-Šolak je sicer le vrh ledene gore množičnih vohljanj urada za bančnimi podatki v obdobju, ko ga je vodil Žugelj. V letih 2021 in 2022 so bili tarče še Igor Zorčič, Andrej Saje, podpredsednik upravnega odbora Save Dejan Rajbar, predsednik uprave Športne loterije Luka Steiner, novinarji našega portala ...
Vzorec je bil pri vseh isti: urad je postopek uvedel na podlagi anonimke, ki se je izkazala za laž. Le v zadevi necenzurirano.si je za formalno pokritje uporabil izmišljeno prijavo Roka Snežiča.
