Urad za preprečevanje pranja denarja je v času Janševe vlade, ko je njegovo vodenje prevzel izbranec SDS Damjan Žugelj, spremenil način delovanja. Preiskave so se začele odrejati na podlagi anonimk in brez predhodnih analiz. Ključne položaje so zasedli politični nastavljenci brez strokovnih izkušenj. Bile so tudi preiskave, ki jih ni mogoče najti v elektronskih evidencah, zanje pa so očitno vedeli zgolj nekateri na uradu.
Tako bi lahko povzeli današnje pričanje Lea Pongračiča, nekdanjega vodje sektorja za sumljive transakcije, pred preiskovalno komisijo državnega zbora, ki preiskuje sume nedopustnega vpletanja politike v delo policije in drugih državnih organov. Pongračič je urad moral zapustiti nekaj mesecev po Žugljevem prihodu zaradi nestrinjanja s spornimi praksami. Tja se je vrnil lani, zdaj pa je tisti, ki pomaga odkrivati nepravilnosti.
Informacije, ki jih je Pongračič delil na javnem delu zaslišanja, pritrjujejo našim dosedanjim razkritjem o dogajanju na uradu in dodatno dokazujejo, da je pred parlamentarnimi volitvami leta 2022 prišlo do ene največjih zlorab državnih institucij pri nas.
Preberite še:
Glavnega akterja afere slovenski Watergate bodo iskali z detektivom
Arhiv odnesli na ministrstvo, da bi naredili prostor za nove zaposlene
"Ko je gospod Žugelj prišel na urad, se je videlo, da išče dodatne prostore za nove zaposlene. Govorilo se je, da bo prišlo do prezaposlitev," se je spominjal Pongračič. To se je tudi zgodilo. Na urad je čez noč prišlo več oseb, tudi članov stranke SDS, ki niso imele strokovnega znanja za to delo.
Prostor zanje so našli tako, da so arhiv in z njim tajne podatke iz preteklih preiskav preselili na ministrstvo za finance. Kaj se je dogajalo z dokumentacijo, ali je še vedno tam in kdo je imel dostop do nje, mu ni znano.
Naenkrat so se začeli zanašati tudi na anonimne prijave. "V preteklosti nikoli nismo odpirali zadev na podlagi anonimk. Ko smo jih prejeli, smo pogledali Google, Ajpes, vse te odprte dostope do informacij in poskusili z dovolj veliko gotovostjo ugotoviti, ali gre za sum pranja denarja. To pa je zelo težko," je Pongračič pojasnil, zakaj so se običajno ravnali na podlagi prijav bank, ne pa anonimk.
V Žugljevem času se je to spremenilo. Presenetljivo se je tudi močno povečalo število prejetih anonimk. "Ogromen skok je bil. Dvajset več napram prejšnja leta. In nekatere so bile naslovljene kar osebno na Žuglja," je povedal.
Preberite še:
Slovenski Watergate: tožilstvo zahteva preiskavo proti izbrancu SDS
Ni logično, da so naenkrat zahtevali toliko računov
Na podlagi anonimke so sprožili tudi najbolj množično pridobivanje podatkov z bančnih računov v zgodovini urada. Gre za zadevo Telemach, zaradi katere je specializirano državno tožilstvo nedavno zahtevalo sodno preiskavo proti Žuglju in več drugim osumljencem.
"Povprečno po zadevi zbiramo tri ali štiri račune. Od enega do 10 ali 30 računov. Ta je bila največja. Ponavadi gre za zadeve, ki se delajo skupaj s policijo in tožilstvom. Ve se, kdo so vpleteni, neke kriminalne združbe. Ne dogaja pa se, da bi kar nekdo šel gledati 200 računov. Tudi s strokovnega vidika to ni obvladljivo," je razložil Pongračič. "Običajno banka prijavi sumljivo dogajanje na računu. Ti ga analiziraš in ugotoviš, da je šel denar na nek drug račun. In potem tako širiš preiskavo. Ne moreš pa v enem tednu analizirati 100 računov. Ta časovnica ni logična. Ne znam si pojasniti, zakaj bi kar naenkrat potreboval toliko računov." je dodal.
Posebej je izpostavil tudi, da so se spremenili kriteriji za odprtje preiskave. "Ni se pisalo uradnih zaznamkov o oceni vhodne informacije (op.p. anonimke). Napisal se je suhoparen sklep, v katerem je pisalo, da se zadeva odpre in dodeli nekomu. Ni bilo vsebinske opredelitve. Prepisana je bila zgolj zakonska floskula," je opozoril Pongračič.
Preberite še:
Kako je Žugljev urad s pomočjo Snežiča brskal po računih novinarjev necenzurirano.si
Preiskava bančnih računov, ki je ni v evidencah urada
Govoril je tudi o zapletu, do katerega je prišlo pri izmenjavi informacij z eno od bank. "Klicali so nas in vprašali, ali smo spremenili protokol o pošiljanju zaprosil. Običajno jih pošiljajo v elektronski obliki. Ta dokument pa je vseboval veliko ročno vpisanih podatkov, izrecno pa je bilo navedeno, da nam ga morajo poslati po navadni pošti," je pojasnil.
Do težave je prišlo, ko je Pongračič skušal zadevo najti v evidencah. Tam je namreč ni bilo. "Kako je to mogoče? Nekdo je enostavno ni vnesel v sistem. Midva lahko zdaj napiševa prijavo, jo opremiva z vsem potrebnim, ampak je ne dava v sistem. Pa pošljeva bankam. Najmanj, kar je to, je kršitev uredbe o upravnih postopkih," je poudaril. "Glede na to, kar sem videl v tej zadevi, ne morem izključiti, da je nekdo vzporedno zbiral podatke," je opozoril Pongračič.
"Zakaj bi nekdo zahteval, da se pošlje po navadni pošti?" je zanimalo predsednika preiskovalne komisije Aleša Rezarja. "Ne vem. Je pa bilo posebej zahtevano, da se pošlje osebno na Damjana Žuglja. Na to sem se odzval tako, da sem vsem napisal elektronsko sporočilo, v katerem sem jih opozoril, naj se zadeve odpirajo po pravilih. Malo po tistem sem bil razrešen s položaja vodje," je odgovoril Pongračič.
Žugelj, s katerim je delal približno tri mesece, se je takrat tudi čudil, ko je izvedel, da kot direktor ne more odrejati konkretnih preiskav. Namesto Pongračiča je položaj vodje sektorja za sumljive transakcije zasedla Simona Kaučič, ki je na lokalnih volitvah leta 2018 kandidirala na listi SDS. "Ni imela strokovnih kompetenc. Vsi, ki so takrat delali na uradu, bi bili primernejši od nje," je poudaril.
Je Žugelj prijavil odtekanje tajnih podatkov?
Komentiral je tudi odtekanje zaupnih podatkov z urada tik pred parlamentarnimi volitvami leta 2022. Takrat so v strankarskih medijih SDS objavljali podatke, ki jih je urad pridobil pri svojem delu, natančneje iz Srbije. Z njimi so napadali nasprotnike SDS.
"Ne spomnim se, da bi bil kdajkoli prej objavljen kak podatek v medijih. Kaj šele, da bi bila objavljena fotografija konkretne dokumentacije," je bil oster. Po njegovih besedah bi se moral Žugelj kot direktor odzvati na odtekanje tajnih podatkov in podati prijavo ustreznim organom. Ali je to tudi storil, pa Pongračiču ni znano.
