V zadnjega pol leta je covid-19 uradno prebolelo več kot 156.000 ljudi. Med njimi je tudi ogromno delavcev v trgovini in drugih dejavnostih, ki se v teh dneh odpirajo. Čeprav je stroka ugotovila, da zaščita po preboleli bolezni traja najmanj šest mesecev, morajo tudi oni čakati v dolgih vrstah na negativni test, če želijo delati in se izogniti visoki kazni.
Za to je odgovorno ministrstvo za zdravje oziroma njegova strokovna skupina za covid-19 pod vodstvom dr. Bojane Beović. Ta ima že skoraj mesec dni na mizi stališče Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da takšne osebe ne potrebujejo negativnega testa, temveč zadostuje že zdravniško potrdilo, da so preboleli covid-19. Toda kljub temu, da gre za zadevo, ki bi lahko olajšala življenje ogromnega števila ljudi, o njej do danes ni odločilo. "Intezivno se usklajujemo z vsemi deležniki in stroko, rešitev bo znana zelo kmalu," so za necenzurirano.si včeraj povedali na ministrstvu za zdravje.
To pomeni, da mnogi od teh ljudi v zadnjih dneh po nepotrebnem čakajo v vrstah na hitri test, za katerega je že vnaprej jasno, da bo negativen. Še več: tisti, ki so želeli odpreti trgovine, salone in druge dejavnosti, pa zaradi gneče na točkah za množično testiranje niso prišli na vrsto, so se bili prisiljeni obrniti na izvajalce samoplačniškega testiranja. Cene tudi v javnih zdravstvenih domovih presegajo dvajset evrov na test.
Ob dejstvu, da se mora dnevno v povprečju testirati več kot 10.000 ljudi, to za izbrane zunanje izvajalce in dobavitelje hitrih testov pomeni več sto tisoč evrov zaslužka na dan oziroma več milijonov evrov na mesec. Velik del stroškov testiranja bo po zagotovilih vlade povrnil proračun.
Preberite še:
Hitri testi vladnega izbranca v zatohli garaži #foto
Ministrstvo po mesecu dni: intenzivno delamo na rešitvi
Negativno izkušnjo s hitrimi testi je imelo več malih podjetnikov iz Ljubljane, ki so se obrnili na naše uredništvo. Opozorili so, da so nedavno preboleli covid-19, a so jim na NIJZ pojasnili, da morajo obvezno opraviti (hitro) testiranje, če hočejo v skladu z najnovejšim odlokom vlade opravljati dejavnost. Na NIJZ so jim dali takšno navodilo, čeprav so imeli v rokah uradno potrdilo, da so preboleli covid-19.
Na NIJZ tega niso ne potrdili ne zanikali. Poudarili so, da je "epidemiološka stroka NIJZ sprejela stališče, da prebolela bolezen covid-19 znotraj treh do šestih mesecev, dokazana z zdravniškim potrdilom, lahko predstavlja alternativo negativnemu rezultatu testa na covid-19 pri posameznih dejavnostih, za izvajanje katerih je zahtevan negativni test". Stališče so kot predlog 13. januarja posredovali strokovni skupini pri ministrstvu za zdravje v nadaljnjo obravnavo. "Odločitev je torej na strani odločevalcev," so pojasnili.
Le dan pred tem, 12. januarja, sta direktor NIJZ Milan Krek in predsednik vlade Janez Janša, ki začasno opravlja naloge ministra za zdravje, ob predstavitvi načrta cepljenja poudarila, da "tistih, ki so preboleli covid-19, šest mesecev po bolezni ne bodo cepili". Pri tem sta se sklicevala na mnenje epidemiološke stroke, da so ta čas zaščiteni pred ponovno boleznijo.
Preberite še:
Lažno pozitivni v statistikah, zaradi katerih zapirajo šole
Kar velja za zdravnike, ne velja za druge
Kljub temu ima enako težavo z obveznim hitrim testiranjem tudi več kot 43 tisoč ljudi, ki so se do včerajšnjega dne cepili z drugim odmerkom cepiva. Med njimi so zdravstveni delavci in sodelavci, zaposleni in oskrbovanci v domovih za starejše, starejši od 80 let, kronični bolniki in druge prednostne skupine.
"Zakaj za obisk kozmetičarke ali pasjega frizerja potrebujem negativen test, če sem bila cepljena? Če pridem v stik s pozitivnim, ali imam doma bolno osebo, se pa ne rabim izolirati. Stvari so zelo kontradiktorne. Glede na to, da (cepljeni, op.p.) nismo upoštevani, imam resne pomisleke, da gre samo za zaslužkarstvo z hitrimi testi," se sprašuje naša bralka.
S temi vprašanji se je obrnila tudi na NIJZ, kjer pa so jo napotili na ministrstvo za gospodarstvo Zdravka Počivalška. "Vprašanje se nanaša na Odlok o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki ga je sprejela Vlada RS. NIJZ je svetovalna zdravstvena institucija, zato vam z odgovorom na vaše vprašanje žal ne moremo pomagati. Vljudno vas prosimo, da se za interpretacijo odloka obrnete na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT)," so ji odgovorili.
Bolj jasna je bila Nuška Čakš Jager, namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ. "Naše priporočilo je, da ko je oseba enkrat zaščitena, torej teden dni po cepljenju z drugim odmerkom Pfizerja, dva tedna po drugem odmerku Moderne oziroma tri tedne po prvem odmerku Astrazenece, se naslednje tri mesece taki osebi ni treba testirati," je poudarila. A pri tem je priznala, da se to priporočilo pri nas za zdaj upošteva samo za zdravstvene delavce, za ostale ne. "Ampak bo treba tudi to spraviti nekam, da bo potekalo na enak način. Neprimerno je, da za zdravstvene delavce to velja, za druge pa ne, ker še manj ogrožajo svojo okolico," je Čakš-Jagrova povedala na včerajšnji novinarski konferenci vlade.
Preberite še:
Zakaj je Mario Fafangel ujezil Janeza Janšo #video
Podjetja: kdo nam bo plačal hitre teste?
Številni zapleti s testiranjem, do katerih je v zadnjih dneh prišlo zaradi kaotičnega načina odpiranja storitvenih in drugih dejavnosti, še dodatno jezijo državljane. V delodajalskih organizacijah ne opozarjajo le na nelogičnost nekaterih ukrepov in nezanesljivost hitrih testov, ki v veliko primerih dajejo lažno pozitivne izide, ampak predvsem na obremenjenost točk za jemanje brisov. V več velikih slovenskih trgovskih podjetjih so priznali, da še pripravljajo načrt, kako bodo organizirali testiranje svojih zaposlenih. Da imajo njihovi člani težave, so potrdili tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). "Gospodarstveniki iščejo tudi kontakte potencialnih izvajalcev hitrih testov. Nabor smo že objavili na naši spletni strani. Izpostavljajo tudi gneče pri posameznih izvajalcih," so pojasnili.
V Zdravstvenem domu Ljubljana so zaradi velikega navala množično testiranje s hitrimi testi preselili na Gospodarsko razstavišče v Ljubljani. Toda danes na primer testirajo le od 13:30 do 17:30, pri čemer se je potrebno prijaviti najpozneje do 16. ure. Po tem času vstop ni več možen. Podobno bo jutri.
Gospodarstvenike skrbi tudi, kdo bo kril stroške obveznega hitrega testiranja zaposlenih. "Opozarjajo na nujnost zagotovitve brezplačnega testiranja oziroma ponovne uvedbe subvencije vračila stroškov testiranja, ki je od konca januarja ni več. Glede tega je GZS že pripravila poseben poziv vladi," so pojasnili na GZS. Minuli četrtek so na srečanju na Brdu pri Kranju od premierja Janše in ministra Zdravka Počivalška dobili zagotovilo, "da bo stroške testiranj zaposlenih pokrila država". "Več informacij v tem trenutku nimamo," so dodali.
Preberite še:
Še en milijonski posel z državo za fante z rajskih otokov?
