Hitri testi so tudi v četrtem valu največji posel, povezan z epidemijo. Njegovi zmagovalci so izbranci z najboljšimi informacijami in zvezami. Tem namreč strogo preverjanje pogoja prebolelosti, cepljenja in testiranja (PCT) ob hkratnem obveznem samotestiranju zaposlenih, študentov, dijakov in učencev že zagotavlja visoke dobičke.
Tako podjetja, ki se ukvarjajo s preprodajo kitajskih hitrih testov, v zadnjih tednih z lekarnami in drugimi ustanovami v zdravstvu podpisujejo več sto tisoč evrov težke pogodbe za dobavo hitrih testov. Pri velikih verigah lekarn so v igri tudi več milijonov evrov vredni posli. Še bistveno višji zneski se gibljejo pri izvajalcih, ki so si uspeli izboriti najboljše lokacije za množično testiranje prebivalstva. Vse njihove stroške od nedavnega spet krije državni proračun. Ob 52 odstotkih cepljene populacije in nekaj več kot 100 tisoč prebolevnikih, ki jim ta status še velja, je odraslih oseb, ki se morajo s hitrim testom testirati vsakih 48 ur, vsaj pol milijona, je poročal Svet24. Mesečno gre torej za testiranje več deset milijonov evrov.
Zato smo preverili, kdo so glavni dobavitelji hitrih testov, po kakšnih cenah jih prodajajo javnim zavodom, komu je uspelo brez javnega razpisa priti do največjih poslov in kdo so zasebniki, ki s hitrim testiranjem služijo na milijone evrov. Naša analiza kaže, da jim je pot do donosnih poslov tlakovala tudi Janševa vlada z odločitvami, ki jih je sprejemala čez noč.
Preberite še:
Kdo služi milijone s hitrimi testi
Vlada lekarne prisilila v urgentne (in dražje) nakupe
Vlada je namreč konec avgusta, tik pred začetkom šolskega leta, odločila, da se ne bodo samotestirali samo učitelji, ampak tudi učenci in dijaki. To je nekatere lekarne prisililo, da so se lotile urgentne nabave hitrih testov. Cena je bila očitno drugotnega pomena.
Tako so v Dolenjskih lekarnah 9. septembra, manj kot štirinajst dni po odločitvi vlade, obvestili javnost, da kupujejo 500.000 hitrih testov. Toda dobavitelja niso izbrali z javnim razpisom, ampak so se o tem dogovorili z izbranim podjetjem. "K pogajanjem smo povabili vse ponudnike hitrih antigenskih testov in v pogajanjih iztržili najnižjo možno ceno za tedanje obdobje. Ker zaradi hitre menjave zakonodaje in zaradi pomanjkanja testov na trgu ter zaradi zahtev vlade ni bilo mogoče izpeljati javnega naročila po rednem postopku, smo se odločili za zgoraj naveden postopek," so pojasnili v Dolenjskih lekarnah.
Posel so oddali mariborskemu podjetju Mikro+Polo, enemu največjih dobaviteljev medicinske opreme in pripomočkov. Za 100.000 škatel s po petimi hitrimi testi so lekarnam zaračunali 720.000 evrov (brez DDV) oziroma 1,44 evra na test. To je precej več od trenutne cene na trgu. Kljub temu v Dolenjskih lekarnah zagotavljajo, da so naredili dober posel. "Ceno smo z 1,25 milijona evrov znižali na 720.000 evrov in državnemu proračunu prihranili kup finančnih sredstev," so pojasnili. Na enak način so Mariborčani prišli tudi do 266.000 evrov vrednega posla s Celjskimi lekarnami. Koliko testov jim bodo dobavili, ni znano.
Preberite še:
Vplivni zasebni zdravnik, ki se ga bojijo inšpekcije
Ko je konkurenca, so cene bistveno nižje
V drugih lekarnah, kjer so imeli hitre teste očitno še na zalogi, so se kupovanja lotili z javnim razpisom. Ob večji konkurenci so cene bistveno nižje. Tako so Gorenjske lekarne v začetku tega meseca kupile 500.000 hitrih testov. Dobavitelja sta dva: podjetje SLA Medica in 3-LAB Plus, ki jim bosta zaračunala 1,08 evra na test oziroma 5,2 evra na škatlo s petimi testi. Skupno bodo torej v Gorenjskih lekarnah zanje plačali nekaj več kot pol milijona evrov.
Trenutno največji razpis za dobavo hitrih testov je še v teku. Mariborske lekarne kupujejo 960.000 hitrih testov, pri čemer so od praktično vseh večjih dobaviteljev v Sloveniji prejele kar devet ponudb. Njihova vrednost se giblje od 1,17 milijona evrov (Sanolabor) do več kot pet milijonov evrov (Farmadent). Za zdaj ni znano, od koga hitre teste kupuje Lekarna Ljubljana, največja veriga lekarn v državi. Na javnem portalu enaročanje namreč ni nobenega podatka o kakšnem naročilu ali javnem razpisu.
Pregled razpisov za dobavo hitrih testov, ki so bili objavljeni v zadnjih mesecih kaže, da se nanje v večini prijavlja deset istih podjetij. To so Sanolabor, Kemofarmacija, Salus, Mikro+Polo, Farmadent, Majbert, SLA Medica, Alpine Trade, 3-LAB Plus in Axon Lab. Na drugih razpisih najdemo še ducat drugih, manj znanih dobaviteljev. V prednosti so podjetja, ki imajo zalogo, saj ponekod poleg cene igra pomembno vlogo tudi dobavljivost.
Medtem ko se cene hitrih testov zaradi velike konkurence znižujejo in približujejo enemu evru na test (brez DDV), je povsem drugače pri izvajanju množičnega testiranja. Tam še vedno velja pravilo: kdor prvi pride, prvi melje.
Tabela: 15 največjih izvajalcev državnega hitrega testiranja
Preberite še:
Hitri testi vladnega izbranca v zatohli garaži #foto
Marko Bitenc nič več na prestolu
Danes lahko namreč zabojnike za hitro testiranje najdemo pred praktično vsemi nakupovalnimi središči in drugimi bolj obiskanimi lokacijami. Toda z večino od njih upravlja peščica podjetij. To so:
- Zdravstveni zavod Zdravje, ki je v lasti kirurga dr. Marka Bitenca, nekdanjega člana vladne svetovalne skupine za covid-19.
- ambulanta GroMed iz Kranja, ki jo vodi dr. Matej Svetec, zdravnik specialist za zdravljenje bolezni in poškodb glave, grla, vratu, nosu in ušes.
- Ambulanta Košir iz Škofje Loke, ki je v lasti Branka Koširja.
- klinika Estetika Fabjan, ki se ukvarja s plastično kirurgijo in je v lasti družine Fabjan.
Do nedavnega je bil pri množičnem testiranju glavni Bitenc, ki hitre teste opravlja v prestolnici, in sicer na Kongresnem trgu, parku Tivoli in v centru MCL na Vilharjevi cesti. Toda s prestola ga je izpodrinila ambulanta GroMed iz Kranja. Ta je imela še v lanskem letu le nekaj manj kot četrt milijona evrov prihodkov in zaposlovala dve osebi. Jeseni 2015, ko jo je Svetec prevzel od prejšnjega lastnika Igorja Grošlja, pa se je celo znašla v postopku izbrisa. V letošnjem letu so njeni prihodki eksplodirali.
Vsak dan od ponedeljka do sobote namreč izvajajo hitre teste pred nakupovalnimi središči v Ljubljani (Aleja, Vič, CityPark), Mariboru (Europark, Qlandia), Celju (Citycenter), Kopru, Novi Gorici, Kranju, Kamniku, Ptuju, Novem mestu, Portorožu in Grosupljem. Pri tem sodelujejo s podjetjem Salutem Int. iz Izole.
Po podatkih, ki smo jih pridobili od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je GroMed v juliju opravil za 1,6 milijona evrov hitrih testov, v avgustu pa za rekordnih skoraj dva milijona evrov. Do sedaj je iz zdravstvene blagajne prejel že za kar 6,3 milijona evrov izplačil. To je celo več, kot je od ZZZS prejel Bitenc. Ti zneski so se v zadnjih dveh mesecih, odkar je vlada uvedla pogoj PCT in zdaj še ukazala strogo preverjanje, za nekajkrat povečali.
Preberite še:
Posli s hitrimi testi so rezervirani za prijatelje SDS
