Največji dobičkarji epidemije v Sloveniji niso mednarodne farmacevtske korporacije, kot so prepričani nekateri nasprotniki cepljenja, ampak domača podjetja, ki opravljajo hitre teste.
Samo od letošnje pomladi je država za hitro antigensko testiranje, pri katerem stroške krije sama, vsak mesec namenila od šest do osem milijonov evrov. To razkrivajo podatki, ki smo jih zahtevali od javnega zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Približno tretjina tega denarja, okrog 2,5 milijona evrov na mesec, je končala v rokah izbranih zasebnikov, ki so si izborili najboljši položaj v projektu množičnega testiranja prebivalstva. Največ denarja med njimi je od države prejel Zdravstveni zavod Zdravje, ki je v lasti kirurga dr. Marka Bitenca, nekdanjega člana vladne svetovalne skupine za covid-19.
Ti zneski bodo v prihodnjih mesecih še višji. Od ponedeljka je namreč v veljavi nov odlok o pogoju PCT, ki za necepljene predpisuje obvezno testiranje za velik del javnega življenja, celo za obisk pri zdravniku. Tudi nov vladni semafor ukrepov predvideva, da se bodo morali v zadnjih fazah obvezno testirati praktično vsi, ki niso cepljeni ali prebolevniki. Nekateri od njih celo trikrat tedensko. Predstojnica infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc pa je prejšnji teden že omenila možnost, da bi bilo ob naraščanju števila primerov smiselno testirati tudi cepljene, če bodo ugotovili, da so prenašalci okužbe.
Preberite še:
Vplivni zasebni zdravnik, ki se ga bojijo inšpekcije
Kdo največ služi s hitrimi testi
Iz podatkov ZZZS je razvidno, da je povračilo stroškov za hitre teste do zdaj zahtevalo 450 javnih in zasebnih izvajalcev. Od novembra lani, ko je bil drugi val epidemije na vrhuncu, do konca junija so največ denarja od države dobili:
- 3,9 mio evrov - Zdravstveni zavod Zdravje (ZASEBNIK)
- 2,3 mio evrov - Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor (JAVNI ZAVOD)
- 1,4 mio evrov - ambulanta GroMed iz Kranja, ki jo vodi dr. Matej Svetec, zdravnik specialist za zdravljenje bolezni in poškodb glave, grla, vratu, nosu in ušes. (ZASEBNIK)
- 1,4 mio evrov - Zdravstveni dom Domžale; (JAVNI ZAVOD)
- 1,27 mio evrov - splošna zdravnica dr. Zlatka Kralj, ki ima prostore na Zaloški cesti v Ljubljani; (ZASEBNIK)
- 1,15 mio evrov - Zdravstveni dom Ljubljana; (JAVNI ZAVOD)
- 1 mio evrov - Zdravstveni dom Velenje; (JAVNI ZAVOD)
- 1 mio evrov - Ambulanta Košir iz Škofje Loke, ki je v lasti Branka Koširja; (ZASEBNIK)
- 1 mio evrov - družba Pacient, ki se ukvarja z reševalnimi prevozi, njena lastnika pa sta Roman Meško in dr. Vito Vidmar; (ZASEBNIK)
- 713 tisoč evrov - Zdravstveni dom Kranj. (JAVNI ZAVOD)
Že od začetka množičnega testiranja je na vrhu seznama Bitenc, eden prvih zasebnikov, ki jim je država zaupala množično testiranje prebivalstva. Samo med letošnjim aprilom in junijem je za izvedbo hitrega testiranja državi mesečno zaračunal od 800 tisoč evrov do več kot milijon evrov. Za primerjavo: GroMed in mariborski zdravstveni dom sta za izvedbo hitrega testiranja v maju prejela vsak po pol milijona evrov, Zlatka Kralj okoli 350 tisoč evrov in Pacient 266 tisoč evrov.
Ministrstvo za zdravje na družbenem omrežju Twitter promovira zlasti točke za hitro testiranje, ki jih upravlja Marko Bitenc:
Do položaja zmagovalca epidemije so Bitencu pomagali tudi odlični odnosi z aktualno vlado pod vodstvom Janeza Janše. Priznani zdravnik je nekdanji predsednik zdravniške zbornice, za katerega je javno znano, da je blizu SDS. Že vrsto let sodeluje s stranko in njenim strokovnim svetom za zdravstvo. Med prvo Janševo vlado je bil član svetovalne skupine pri ministru za zdravje Andreju Bručanu, ki mu je nato brez razpisa podelil koncesijo in se znašel v predkazenskem postopku. Marca lani, ko je Janša še tretjič prevzel oblast, pa je Bitenc postal član vladne svetovalne skupine za covid-19, ki je vnaprej seznanjena z vsemi ključnimi informacijami o boju proti epidemiji.
Tabela: 25 največjih izvajalcev državnega hitrega testiranja
Preberite še:
Hitri testi vladnega izbranca v zatohli garaži #foto
Kako so določili cene hitrih testov
Izvajalci hitrega testiranja so lahko od države do nedavnega za vsak opravljen test zahtevali povračilo 12 evrov. V to ceno je država vštela stroške:
- odvzema in uporabe osebne varovalne opreme, ki je znašala osem evrov, in
- nabave hitrega testa, ki je znašala največ štiri evre.
Cena, ki so jo izvajalci prejeli od države, je bila še višja, če so ljudi testirali z mobilnimi enotami. V tem primeru so samo za odvzem brisa prejeli po 15 evrov na eno osebo. Po neuradnih informacijah naj bi izvajalcu ostalo tudi do 10 evrov na test. Koliko od tega znašajo delo in ostali stroški, ni mogoče ugotoviti.
Februarja letos je ministrstvo v odgovoru na vprašanje poslanca SD Franca Trčka pojasnilo, da so pri stroških mobilnih enot upoštevali:
- 8,4 evra kot povprečna skupno bruto bruto urna postavka tima s polnimi dodatki,
- 3,2 evra za pripravo na delo in vožnjo na in z lokacije,
- 1,25 evra za osebno varovalno opremo,
- kilometrino in ostale administrativne stroške.
Izračun je temeljil na predpostavkah, da ekipo za hitro testiranje sestavljajo diplomirana medicinska sestra, srednja medicinska sestra in laboratorijski tehnik, da opravijo 10 testov na uro in da v eni organizaciji oziroma lokaciji testiranja povprečno testirajo 40 oseb. Če imajo izvajalci naval strank in so hitrejši pri testiranju, je njihov zaslužek veliko večji.
Konec avgusta so sicer na ministrstvu za zdravje sprejeli nov sklep o cenah, po katerih izvajalcem za odvzem brisa na lokaciji pripada sedem evrov, tistim z mobilnimi enotami pa 9,5 evra na test. Poleg tega jim povrnejo še stroške nakupa hitrega testa, vendar ne več kot 2,5 evra. Izvajalci z mobilnimi enotami lahko tako od države prejmejo do 12 evrov na test.
Preberite še:
Posli s hitrimi testi so rezervirani za prijatelje SDS
Cepljenje za državo cenejše od hitrih testov
Prav teh je imel Bitenc že od začetka daleč največ. Konec lanskega leta, ko je bil še član vladne skupine za covid-19, je na javnem pozivu ministrstva ponudil kar trideset mobilnih enot - skupaj z ekipami zdravstvenih delavcev. Po naših informacijah so ga redno pošiljali v druge občine izven Ljubljane, kjer je imel celo prednost pred lokalnimi zdravstvenimi domovi.
Precej cenejša kot testi so za državo cepiva. Po zadnjih dostopnih podatkih je za 142.500 odmerkov cepiva različnih proizvajalcev, ki so jih ti dobavili v avgustu, plačala dobra dva milijona evrov. Da bi Slovenija dosegla 70-odstotno precepljenost odraslega prebivalstva, ki jo je kot cilj postavila EU in dosegla pred tednom dni, bi morala v prihodnjih tednih z obema odmerkoma cepiti še vsaj 300.000 ljudi. To bi jo po naših izračunih stalo približno osem milijonov evrov, kar je enako znesku, ki ga država mesečno plačuje za hitre antigenske teste.
