Zaprti bencinski servisi. Napisi, da "dizelsko gorivo trenutno ni na zalogi". Vrste avtomobilov pred napravami za točenje goriv. Stiske voznikov, ki se niso mogli odpeljati na delo.
To so podobe, ki smo jim zadnja dva dni priča v Sloveniji. Že včeraj se je v državi začelo razčiščevanje, kdo je kriv za nastale razmere, ki jih je predsednik vlade Robert Golob označil za "škandal". Naftni trgovci se sklicujejo na logistične težave zaradi povečanega obiska bencinskih servisov. Toda jasno je tudi, da Petrolu in OMV prodaja velikih količin pogonskih goriv po nižjih cenah v dneh tik pred podražitvijo nikakor ni bila v interesu.
Minulo sredo se je vlada odločila ukiniti začasno omejitev cen pogonskih goriv na bencinskih servisih. To je storila zaradi odškodninskih zahtevkov naftnih trgovcev, ki jim je nekdanja vlada Janeza Janše obljubila, da jim bo pokrila razliko med znižano in tržno ceno. Namesto tega se je odločila za drug ukrep: ponovno omejitev marž naftnih trgovcev na bencinskih servisih izven avtocest in odpravo nekaterih dajatev. To je pomenilo, da se bosta danes, ko je ukrep začel veljati, podražila 95-oktanski bencin in dizel. Prvi za skoraj 20 centov na liter, drugi pa za dva centa manj.
Logično je bilo pričakovati, da bodo ljudje šest dni dolgo okno med vladno odločitvijo in začetkom veljavnosti podražitev skušali izkoristiti za točenje cenejšega goriva. Prav tako je bilo jasno, da bo največji naval na bencinske servise sledil zadnja dva dni, v nedeljo in ponedeljek. Kako je torej mogoče, da ga je takrat začelo zmanjkovati? Ali še bolje: zakaj se je to zgodilo?
Preberite še:
Prihajajo računi za predvolilna darila
Zalog bencina je dovolj. V čem je torej težava?
Prvo dejstvo je, da je zalog naftnih derivatov v Sloveniji več kot dovolj. V Petrolovih skladiščih na Serminu in v Račah imajo zalog dovolj za najmanj 120 dni, torej štiri mesece. Da Slovenija z dobavo goriva nima težav, so predstavniki največjih naftnih trgovcev po naših informacijah zatrdili tudi na včerajšnjem sestanku z ministroma za gospodarstvo in infrastrukturo, Matjažem Hanom in Bojanom Kumrom.
Zapletlo naj bi se pri logistiki. Iz družbe OMV, ki ima v lasti 120 bencinskih servisov, so tako sporočili, da "zaznavajo izredno povečano prodajo goriv, zato prihaja do občasnih izpadov". Do ozkih grl je po njihovem prišlo zaradi povečanega prometa čez vikend in manjšo razpoložljivostjo cistern med vikendi. Tudi v Petrolu poudarjajo, da "je pomanjkanje goriva posledica gneč na cestah in povečanega navala turistov". Od četrtka do včeraj so beležili petkrat večjo prodajo "tujih kartičarjev tovornjakov" in trikrat večjo prodajo na avtocestnem križu. "Ko cisterna pride na bencinski servis, jo na povprečnem prodajnem mestu v treh urah že prodajo in izpraznijo," je včeraj zagotavljala predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popović.
Na tej točki pridemo do drugega dejstva – da se v vrstah naftnih trgovcev očitno niso posebej pripravili na povečan obisk. To dokazujejo številne informacije s terena. Bencina in dizla ni zmanjkovalo le ob najbolj prometnih cestah, ampak tudi na bencinskih servisih, kjer tranzitnega prometa praktično ni. Tam pade v vodo tudi izgovor, da so cisterne obtičale v zastojih. Vozniki so poročali, da je bilo še vedno mogoče točiti iz črpalk, četudi je na njih pisalo, da goriva ni. Le na enem bencinskem servisu od številnih, kjer bencina ali dizla včeraj ni bilo na voljo, smo opazili cisterno, ki je pripeljala gorivo. Toda v vmesnem času so vozniki nanj čakali več kot eno uro.
Preberite še:
Proračunske orgije na dopisnih sejah
Goriva se trgovcem ni izplačalo prodajati
Je res mogoče, da na isti dan zmanjka goriva na praktično vseh bencinskih servisih različnih naftnih trgovcev? Četudi je bila prodaja goriva res dvakrat večja ob običajne, vrste avtomobilov nikjer niso bile dolge kilometer ali več. Naftni trgovci bi tako lahko povečanim potrebam zadostili, če bi že prejšnji teden zagotovili dodatne cisterne, s katerimi bi lahko sproti polnili podzemne rezervoarje pod bencinskimi servisi. Manjši bencinski servisi, ki se nahajajo v manjših mestih, imajo podzemne rezervoarje, v katerih je prostora za 100 kubičnih metrov goriva. Po grobih ocenah je to dovolj za skladiščenje 36.000 litrov bencina in 42.500 litrov dizla. Večji bencinski servisi imajo medtem prostora za vsaj enkrat večjo zalogo.
Prej bo zato držalo, da se naftnim trgovcem v zadnjih dneh ni izplačalo prodajati pogonskih goriv, saj so vedeli, da se bodo zelo kmalu podražila. Petrol, ki ima 318 bencinskih servisov v Sloveniji, na vsakem od njih v povprečju proda med 15.500 in 17.000 litrov dizla oziroma bencina na dan, kar vključuje tudi veleprodajo. Na večjih več, na manjših manj. Če bi povečano količino goriva prodali danes, ne pa včeraj ali v nedeljo, bi v Petrolu ustvarili za več sto tisoč evrov več prihodkov, saj so ga do zdaj kupovali dražje, kot so ga prodajali. Temu od danes ne bo več tako. Petrol bo s prodajo pogonskih goriv spet ustvarjal dobiček, pri čemer bo lahko ob avtocestah, kjer proda največ goriva, ohranil enako maržo kot zdaj.
Na vprašanja, koliko zalog goriva imajo običajno njihovi bencinski servisi, za koliko časa te zadostujejo, na koliko časa polnijo rezervoarje in kdaj v dnevu, v Petrolu včeraj niso odgovorili. "Število rezervoarjev je odvisno od lokacije črpalke (avtocesta, mesto, lokalno prodajno mesto ...). Količine oziroma zaloge se med črpalkami lahko zelo razlikujejo, prav tako se prodajna mesta razlikujejo po tem, koliko časa zaloge vzdržijo," so nam povedali.
Končni odgovor na vprašanje, ali se Petrol in drugi naftni trgovci pred podražitvijo namerno niso trudili prodati prevelikih količin bencina, za zdaj ni, bi lahko dala šele preiskava Agencije za varstvo konkurence (AVK) in inšpektorji tržnega inšpektorata. Ti so včeraj preverjali informacije, da naj bi na posameznih bencinskih servisih goriva že prodajali po novih, višjih cenah.
Preberite še:
Ne Janševo, Golobovo vlado so pričakala prazna skladišča #kolumna
Rekordni dobički za Petrol in njegove delničarje
Toda pri vsem skupaj so morali vedeti, kaj počnejo. Petrol je eden največjih zmagovalcev podražitev energentov. Lani, ko se je gorivo začelo dražiti, država pa je odpravila omejitev marže, je na ravni skupine ustvaril 124,5 milijona evrov čistega dobička, kar je 72 odstotkov več kot leta 2020. Tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta so v Petrolu več kot podvojili prihodke, čisti dobiček pa je bil pri 32,4 milijona evrov višji za 17 odstotkov. Izjemne rezultate je družba predstavila marca letos, nekaj dni po tem, ko je Janševa vlada omejila cene goriva na bencinskih servisih. Takrat je Petrol sporočil, da bo delničarjem izplačal rekordno dividendo v višini 30 evrov bruto. Skupaj bodo tako prejeli skoraj 62 milijonov evrov.
Gibanje vrednosti delnice Petrola na Ljubljanski borzi
Ta denar ne bo šel le državi, ki obvladuje dobro tretjino delnic, ampak si ga bo razdelilo več kot 20.000 zasebnih lastnikov Petrola, med katerimi so finančni skladi, podjetja, posamezniki ... Največja sta slovaško-češka skupina J&T in slovenski poslovnež Dari Južna, ki ima prek svojih podjetij v lasti več kot desetino delnic Petrola. Oba lahko na poslovne odločitve uprave vplivata prek svojih predstavnikov v nadzornem svetu, ki ga vodi Janez Žlak, dolgoletni član SDS in predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH).
Prav država je Petrolu v zadnjih desetletjih omogočila izrazito dominanten položaj na trgu. Največji naftni trgovec ima skupaj z OMV v lasti 87 odstotkov bencinskih servisov v Sloveniji. Ko bodo Avstrijci zaključili prodajo njihovih servisov madžarskemu Molu, bo duopol dveh največjih trgovcev še močnejši, vstop konkurence pa praktično onemogočen. Petrol in OMV imata servise na najboljših lokacijah, vpliv na sprejemanje okoljskih in drugih predpisov, regulacijo cen ...
Bencinski servisi so tudi edine lokacije, kjer so ob nedeljah mogoči nakupi prehrambenih in drugih proizvodov. Zadnjih deset let država Petrol z zakonodajo in drugimi predpisi ščiti tudi pred morebitnim sovražnim prevzemom, saj gre po veljavni klasifikaciji za pomembno naložbo, v kateri mora ohranjati kontrolni delež in hkrati biti največji delničar.
