Le slabe tri tedne po odhodu tretje vlade Janeza Janše na plano prihajajo računi za njeno početje. V obupani želji, da bi ostala na oblasti, si je "kupovala" volilno podporo. Za to je porabila na stotine milijonov evrov državnega denarja, ki ga bo treba zdaj vračati. Najdražjo predvolilno kampanjo v zgodovini Slovenije bomo plačali vsi.
Nekdanja vlada je v tednih pred volitvami zgradila velikansko Potemkinovo vas, ki po 24. aprilu razpada pred našimi očmi. Cene pogonskih goriv na bencinskih servisih je omejila tako, da se je hkrati zavezala naftnim trgovcem poravnati škodo, ki vsak mesec znaša okrog 80 milijonov evrov. Tik pred volitvami je na dopisnih sejah v načrt razvojnih programov serijsko uvrščala projekte, ki so bili v interesu posameznih občin, vladi naklonjenih županov in političnih zaveznikov, ne da bi zanje v proračunu zagotovila denar. Z dohodninsko reformo in "višjimi plačami za vse" je ogrozila skoraj milijardo evrov letnih prilivov, s katerimi država financira tudi občine.
Zadnji tak primer so digitalni boni, ki jih prejemniki očitno najraje porabljajo za nakupe brezžičnih slušalk. S 60 milijoni evrov proračunskega denarja, namenjenih digitalizaciji države, je Janševa vlada dejansko subvencionirala največjo svetovno multinacionalko. To se zgodi, ko so na oblasti ljudje, ki jih zanima izključno lastni politični marketing. Ki vsak tak ukrep predstavljajo kot njihovo darilo ljudem zato, da se jim podporniki javno zahvaljujejo na družbenih omrežjih. Ki pred volitvami načrtno praznijo državno blagajno, takoj po njih pa govorijo, da je treba zategovati pasove.
Takšno neodgovorno vladanje bi bilo v zreli demokratični družbi danes glavna politična tema. Vrstiti bi se morale javne obsodbe neverjetne lahkotnosti upravljanja z javnimi viri – in to v času, ko je vojna v Ukrajini že prekinila globalne prehranske in energetske verige. V Sloveniji razprav o tem ni. Tiho so tako Janševi nasledniki, ki dobivajo na mizo račune predhodnikov, še bolj pa mediji.
In nihče se več ne spomni, da smo nekaj podobnega pri nas že videli.
Preberite še:
Proračunske orgije na dopisnih sejah
Ko oblast prevzameš tik pred krizo
Po več kriterijih je namreč vlada Roberta Goloba v enakem položaju, kot je bila konec leta 2008 vlada Boruta Pahorja. Obe sta oblast prevzeli na predvečer krize. Golobova je vajeti države prevzela še pred verjetno novo svetovno recesijo, Pahorjeva pa takoj po izbruhu finančne krize v ZDA. Obakrat se je njun predhodnik do zadnjega dne vedel, kot da na obzorju ni temnih oblakov. Spomnimo se Andreja Vizjaka, ki nas je še jeseni 2008 prepričeval, da "Slovenija ni in ne bo v recesiji". In v obeh primerih je Janševa vlada naslednikom pustila malo manevrskega prostora za ukrepanje. Prazna skladišča, kot bi znal reči Matej Tonin.
Tudi pred 14 leti je Pahorjeva vlada, enako kot Golobova danes, prihajala v času, ko se je Potemkinova vas minulega mandata že začela rušiti. Kreditni in borzni baloni, ki jih je prva Janševa vlada pomagala napihovati s finančno deregulacijo, privatizacijami, "tajkunskimi" vojnami in investicijskim pregrevanjem gospodarstva, so začeli pokati. Tuje banke, ki so metale denar v Slovenijo, so ga začele vračati nazaj. Nastal je kreditni krč, zaradi katerega so hitro začele razpadati gradbene verige. Prezadolžena podjetja so padala v stečaj.
Golobova vlada ima v tem pogledu boljši začetni položaj kot Pahorjeva, saj domača podjetja še zdaleč niso tako zadolžena kot takrat. Toda državo bo vodila med globalnimi šoki, ki se bodo tako ali drugače dotaknili vsakega prebivalca države. Podražitve že nažirajo življenjski standard ljudi. Četudi Sloveniji za zdaj ne grozijo energetski mrki in pomanjkanje hrane, bo kot majhna država z izvozno usmerjenim gospodarstvom v velikih težavah. Vojna v Ukrajini je namreč le dokončala to, kar so začele že svetovne trgovinske vojne in epidemija covid-19. Globalizacijo je zavrtela v nasprotno smer, države pa pahnila v brutalni nacionalizem na področju prehranske in energetske preskrbe, zdravstva ...
Preberite še:
Prihajajo računi za predvolilna darila
Zvezane roke in veliki apetiti
Enako kot Pahorjeva bo imela Golobova vlada pri reševanju težav precej bolj zvezane roke, kot jih je imela Janševa. Tej je začasna odprava fiskalnega pravila omogočila, da je lahko "gradila Slovenijo" in med epidemijo razdelila za več kot milijardo evrov različnih bonbonov. Denarja za poceni zadolževanje ne bo več, tekočo porabo pa je Janševa vlada že "navila" do skrajnih meja.
Pahorjeva vlada je dediščino predhodnikov skušala reševati z intenzivnim zadolževanjem in visokim minusom v proračunu. Toda ritem igre ji je od začetka narekoval SDS, čemur je v veliki meri pripomogel tudi sam premier. Na krizo je reagirala prepočasi. Nekateri pomembni ukrepi, recimo jamstvena shema, niso delovali. Spet drugi so bili izrazito klientelni. Hitro se je začela utapljati v vrtincu afer, ki so bile v veliki meri lansirane iz njenih vrst. Sama je na koncu postala lahek plen združene koalicije SDS in levih sindikatov.
Tudi Golobovo vlado bo Janša najpozneje jeseni zagotovo intenzivno napadal z vseh strani. Kazal nam bo zmanipulirane statistike, pozival k varčevanju in se prikazoval kot rešitelj. Obenem je tudi v vrstah nove vladajoče stranke in koalicije že mogoče prepoznati posamezne interesne silnice. Apetiti so veliki, enako tudi želje po klientelnih ali celo nepotističnih kadrovanjih, poslih ... Prenekatere, ki so čez noč prišli v bližino "korita", precej bolj kot reševanje draginje zanimajo zasebni interesi - enako kot pred slabim desetletjem in pol. Naravnega talenta leve sredine za samosesutje pač nikoli ne gre podcenjevati.
Se bo torej Golobova vlada znala učiti iz napak Pahorjeve?
Preberite še:
Za Janšo bliskavice in rdeče preproge, za Goloba mine v proračunu
