"Ne, to ne drži. Nobenega sestanka pri Janezu Janši ni bilo."
Tako nam je vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša v četrtek, 4. marca, odgovoril na vprašanje, ali sta se dan prej s predsednikom stranke Karlom Erjavcem res udeležila sestanka pri predsedniku vlade Janezu Janši, na katerem je bilo govora o možnem sodelovanju DeSUS z vlado. Jurša je takrat odločno zanikal naše informacije in celo namigoval, da ve, od kod prihajajo. "Vem pa, kdo vam to govori. Te informacije širi okrog (vodja poslanske skupine SD, op. a.) Matjaž Han, ker naju je videl s Karlom Erjavcem prihajati s Trga republike," nam je zatrjeval Jurša.
Toda zdaj imamo dokaz, da se je Jurša zlagal. Z Erjavcem sta namreč 3. marca res obiskala Janšo. To je razvidno iz evidence obiskovalcev, ki smo jo od kabineta predsednika vlade pridobili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.
Poslanci DeSUS z glasovi za obrambo Cigler-Kralja
DeSUS je ponoči po maratonski seji skupaj z vladnimi poslanci podprl ministra za delo Janez Cigler Kralja, ki je uspešno prestal interpelacijo. Zanjo je glasovalo 38, proti pa 44 poslancev. Glasovi štirih poslancev DeSUS so torej pomagali pri obrambi Cigler-Kralja, čeprav je bil glavni očitek opozicije ravno v zvezi s starejšimi, ki so volilna baza upokojenske stranke.
Opozicija je Cigler-Kralju očitala, da se je v domovih za starejše okužilo več kot 12.000 oskrbovancev, od tega jih je 2058 izgubilo boj z virusom. Poslanka LMŠ Jerca Korče je poudarila, da ministru ne očita krivde za smrti, a da je velik delež smrti oskrbovancev posledica opustitve ravnanja, neukrepanja, ignorance.
Preberite še:
Lahko Erjavec res verjame poslancem DeSUS, da stojijo za njim?
Dvojna igra Franca Jurše
Kaj je bil namen sestanka, ti podatki ne razkrivajo. Toda Erjavec je šel skupaj z Juršo k Janši še v času, ko ni bilo javno znano, kakšna bo njegova prihodnost na čelu DeSUS po neuspeli kandidaturi za mandatarja opozicijske Koalicije ustavnega loka (KUL). Pet dni pozneje, 8. marca, smo na necenzurirano.si razkrili, da je Erjavec našel službo v gospodarstvu. Postal je svetovalec Željka Puljića, direktorja kranjskega telekomunikacijskega podjetja Iskratel, zadolžen za tuje trge. Še isti teden je Erjavec sporočil, da odhaja z vrha DeSUS in da izstopa iz stranke. S tem je dokončno zapustil slovensko politiko.
Zakaj je Jurša skušal prikriti sestanek z Janšo, ni znano. Toda to postavlja v novo luč njegovo delovanje v zadnjih mesecih.
V političnih kuloarjih se je namreč v zadnjih tednih intenzivno govorilo, da šef poslanske skupine DeSUS igra dvojno igro. Še v začetku februarja je javno govoril, da poslanci DeSUS enotno podpirajo Erjavčevo kandidaturo za mandatarja. Pred tem se je podpisal tudi pod predlog o konstruktivni nezaupnici, ki so ga vložile stranke KUL. Toda Jurša v resnici že od začetka ni bil pretirano naklonjen izstopu DeSUS iz Janševe vlade, pri čemer te zadrege tudi sam nikoli ni skrival.
Preberite še:
Razkrivamo: Karl Erjavec si je našel novo službo
Zamolčal je še en sestanek z Janšo
Tudi po decembrskem izstopu DeSUS iz vlade so namreč poslanci stranke v državnem zboru z delno izjemo Jurija Lepa serijsko podprli vse predloge Janševe koalicije. Tudi takšne, ki so posegali v pravice posameznih družbenih skupin, odpirali tako imenovane ideološke teme in bili usmerjeni proti medijem. Jurša se je recimo vzdržal tudi pri pozneje sprejetem predlogu novele o dvigu najnižjih pokojnin, ki jo je predlagala opozicija. Dva poslanca DeSUS, Branko Simonovič in Robert Polnar, pa sta ji nasprotovala.
Vprašljiva izobrazba pri poslancu DeSUS
Poslanec DeSUS Branko Simonovič je na pragu nove afere. Po razkritju, da je lastnik črne gradnje v Semedeli, je zdaj vprašljiva tudi njegova izobrazba, je poročala RTV Slovenija.
Simonovič se v javnosti predstavlja, da je leta 1978 diplomiral na zagrebški fakulteti za zunanjo trgovino, kjer pa so pojasnili, da se to po njihovih podatkih nikoli ni zgodilo. To pomeni, da bi lahko Simonovič mariborski univerzi, kjer je nadaljeval šolanje, predložil ponarejeno potrdilo o diplomi iz Zagreba. Za TV Slovenija je poslanec zatrdil, da ima vse potrebne dokumente, ki dokazujejo, da je res diplomiral, in da jih bo čez nekaj dni, ko naj bi imel več časa, tudi predložil.
Da so poslanci DeSUS ves čas rušili Erjavca, je bilo mogoče razbrati tudi iz izida glasovanja o konstruktivni nezaupnici. Podprlo jo je le 40 poslancev. Če je torej zanjo glasovalo vseh 39 poslancev LMŠ, SD, Levice in SAB, kot so javno napovedali iz teh strank, jo je podprl največ en poslanec DeSUS. To je bil najverjetneje Lep, ki je pred dnevi napovedal izstop iz poslanske skupine DeSUS. Pri tem je poudaril, da se "njegov pogled na sodelovanje z Janšo razlikuje od preostale četverice poslancev". V prihodnjih tednih bo znano, ali bo ostal samostojni poslanec ali pa bo skupaj z nekaterimi poslanci SMC oblikoval skupino nepovezanih poslancev.
V vsem tem času je bil Jurša očitno v rednih stikih z Janšo. Evidenca obiskovalcev namreč razkriva, da je bil Jurša v tednu dni, ko se je odločalo, kakšna bo prihodnost DeSUS po neuspeli Erjavčevi kandidaturi za mandatarja, kar dvakrat pri predsedniku vlade. Prvič je bil v Janševem kabinetu že 25. februarja, ko ga je obiskal skupaj z dvema poslancema DeSUS: Simonovičem in Ivanom Hršakom. Oba Erjavcu nista le javno odrekla podpore pri njegovi kandidaturi za mandatarja, ampak sta ga pri tem odkrito napadala. Enako kot Polnar, ki je v razpravi o nezaupnici Janševi vladi z napadi na Erjavca porabil skoraj ves čas, ki so ga imeli na voljo za razpravo ostali poslanci te stranke.
Preberite še:
Kako Igor Zorčič pokopava KUL #analiza
Janši je uspelo, bo DeSUS zapustil tudi Gantar?
Jurša, Simonovič in Hršak so Janšo obiskali le dan po tem, ko se je izvršni odbor DeSUS odločil, da bo stranka delovala kot zmerna opozicija, ki ne bo podpisala sporazuma o sodelovanju z vlado in hkrati ne bo v Koaliciji ustavnega loka (KUL). Na tej seji je Erjavec zahteval, da mora DeSUS presekati vse vezi do Janševe vlade. Takšen pogoj je postavil tudi ministru za kmetijstvo iz vrst DeSUS Jožetu Podgoršku, ki je tudi po odhodu stranke iz vlade ostal na ministrski funkciji. Erjavcu so se takrat po robu postavili Jurša, Simonovič in Hršak, ki so zagrozili z izstopom iz poslanske skupine. To bi pomenilo, da DeSUS ne bi bil več parlamentarna stranka.
Takrat se je v političnih kuloarjih govorilo, da bodo ti trije poslanci DeSUS z vladno koalicijo sklenili dogovor o sodelovanju, a je Jurša te informacije večkrat zanikal. Toda Janši je bilo rušenje enotnosti DeSUS v strateškem interesu, saj bi s tem nevtraliziral tudi morebitni prebeg nekaterih poslancev SMC na opozicijsko stran. To mu je naposled tudi uspelo, za kar ima velik del zaslug tudi Jurša. Na nedavni novinarski konferenci ob prvi obletnici vlade je v imenu DeSUS nastopil prav Podgoršek, ki je ostal na ministrskem položaju.
Medtem je vodenje DeSUS začasno prevzel Anton Balažek, ki naj bi na tem položaju ostal le tri mesece. V začetku tedna se je sestal s poslanci in sporočil, da bodo ti sodelovali pri konsolidaciji stranke in ohranjanju enotnosti poslanske skupine. Novega predsednika, po Aleksandri Pivec in Erjavcu že tretjega v dobrem letu dni, bo stranka izvolila na kongresu, do takrat pa se vse glasneje govori tudi o izstopu nekaterih vidnejših članov. Med njimi tudi predsednika sveta stranke Tomaža Gantarja, ki je kot nekdanji minister za zdravje veljal za največjo notranjo opozicijo Janši v vladi.
